Julij-Avgust - Planinski Vestnik

PLANINSKI VESTNIKvajena iz gasarske soseske. Cutila sva drugacnogovorico. Z mimoidocimi smo se pozdravljali.To je gola manira, je pribijal ata. V mrzlihvojaskih stavbah ob robu prostranega dvoriscaso zivele cele druzine. Povsod sama revscina,je kimala mama. Qotovo je tudi nas stiri stelazraven.Pred vasjo smo si ogledali pokopalisce. Pogrobovih spoznas Se zive, se je v nasi druzinirado mislilo.Zavili smo med hise. Kaksna podrtija, mi jepadlo v oci. Zidovi so bili vsi pospikani, ranjeni,luknjasti. Strehe so se zdele le na silo poveznjene.Zvonik je nenavadno strasil s svojo glavo.Sledovi ognja so crneli izpod napuscev. Slepaokna. Rusevina, kupi kamenja, peska. Zanemarjenkraj.Tedaj, tiste imenitne sobote, nama oce zanesljivoni tvezil o belih in rdefiih. Kaj neki bi midvapobalina razumela o prvem septembru 1944, obitki med Slovenci, o hudem, ki so si ga zadajali.Kasneje, v gimnaziji, me je zmeraj zabolelo, kosem slisal, kako Crnovrsci ze ne zasluzijo, dabi se kdo brigal zanje. Tedaj so bile v meni zezasidrane podobe s prve poti na Javornik.Dvom in obcutek gresnosti sta se zblizala.DRUGA POSTAJA: PRI PAGONUNasa svetla pot se je ustavila pri Pagonu.Ogromna, velifiastna hisa (se danes je taka) jepremogla zelo znano gostilno. Mimo nje se vtistih prasnih casih ni moglo. Tudi naS oce jebozji roki zlahka popustil.V prostranem prostoru z velikim pultom je bilozadimljeno kot »v numari po miniranju«. Neznanimozakarji so na siroko sedeli. Otresali soprav debele in glasne. K sreci so se vrataveckrat odprla in je lahko kaj ven smuknilo.Gulili so vsak svojo debelo glazevino. Zamasceneklobuke so cez plese ali zlepljene lase drsalinaprej in nazaj, kakor je pogovor veleval. Oceje tudi tu staknil znance. Prisedli smo. Z bratomsva pouzivala vsak svoj kelih sladkega malinovca- pa sla na zrak.V tisti Pagonovi ostariji je dan skoraj konecvzel. Druzba se je veckrat odlocila za se.Preprosto. Midva sva medtem vso soseskoobrnila, vse pretaknila in prefirbcala. Se pribalinarjih sva se nasedela.Nazadnje ga je mati le prepricala, da jo jevzdignil z zlatega Pagonovega stola. Ne vemvec dobro, morda se motim, morda se mi le zdi,da je v vratih zavriskal. Kdo ve! Pustimo to.Odcamarili smo v neznano. Kljuke nad vasjo sosekale pripravne bliznjice, a prvic je bilo trebacelo te poiskati. Vrgla sva se na delo, spocitamlada kozla. Kar sama sva marsikaj postorila.Kaksna pustolovscina za tista pohlevna leta!Ata jo je nekam nerodno klamal. Ipavfiek mu jestopil na klekeljne. Bo ze bolje, je dala vedetimama. Res ga je kmalu dal klanc v plajbo, kotse krasno rece. Zazrli smo se na Sajsno Ravan.Pet novih slovenskih gorskihvodnikovZakljucili smo se en krog izpitov za gorskevodnike (GV) pri PZS: v zacetku junija je sezadnji kandidat opravil se zadnji izpit. Takrog izpitov je bil krajsi od prejSnjega, ktemu pa so najvec prispevali kandidati samiz resnim pristopom. Smo pa morali tuditokrat prijavni postopek ponavljati zaradinepopolnih in netocnih podatkov kandidatov,kar je izpite zavleklo za nekaj mesecev.Za kandidate smo pred izpiti organiziraliseminarje o organiziranosti nase planinskeorganizacije, o vodenju, vremenoslovju, psihologijivodenja ter organizaciji in izvedbiizleta, vzpona itd. Posebne ucne literatureza GV nimamo. Poseben Pregled tern zaGV je bil kandidatom vodilo za izbiro obsezneplaninske literature, iz katere so se nauciliteoreticnih znanj. Prakticna znanja kandidatovso bila pogojena z njegovo planinskoin alpinistifino aktivnostjo.Osebnostne lastnosti so eden od pomembnihkriterijev za GV. Teoreticna znanja sokandidati dokazovali s seminarsko nalogoin na izpitih v Ljubljani. Pri prakticnih izpitih,ki smo jih imeli na terenu, pa je bil poudarekpredvsem na naslednjih temah: tehnika vodenja,tehnika samoreSevanja, tehnika resevanjaz tipiziranimi in improviziranimisredstvi, tehnika vzpenjanja in spuscanja,turnosmucarska tehnika, resevanje v sneguitd. V izpitnih komisijah in pri izvedbi izpitovso sodelovali gorski vodniki in strokovnjakiza posamezne teme Stanko Klinar, dr.Franc Bernot, dr. Evgen Vavken, PeterMarkic, Jure Senegacnik, Zvone Korencan,Tone Sazonov, Bojan Pollak in RomanRobas.Po pravilniku o GV pri PZS in sklepih ZboraGV in Podkomisije za GV pri PZS so kandidati,ki so opravili izpit za GV, postali pripravnikiza GV. Ta pripravniska doba trajadve leti; v tern casu kandidat vodi natancnoin kronolosko evidenco vseh svojih vodniskihin drugih planinskih akcij, njegovo maticnodrustvo pa to spremlja. Primerna aktivnostje pogoj, da po dveh letih kandidat dobinaziv GV, ki pa je pogojen tudi z 10-letnoaktivnostjo v alpinisticnem odseku (registriranalpinist). Pri vsakoletni registraciji GV toupostevamo.Pripravnik za GV dobi izkaznico GV; podveh letih, ko in ce opravi pripravnistvo, padobi tudi znak GV pri PZS.Letosnje majske in junijske izpite za GV priPZS so opravili Dusan Polajnar, PD Dovje-Mojstrana, Franci Markic, PD Kranj, BojanPograjc, PD Zeleznicar, Ljubljana, RadoNadvesnik, PD Kamnik, in Janez Triler,PD Kranj.Cestitam in veliko lepih in srecnih vodniskihvzponov!Nacelnik Podkomisije za GV pri PZS Roman Robas339