Julij-Avgust - Planinski Vestnik

PLANINSKI VESTNIKMINUTE, KO SE V GOZDU PREBUJA DANRDECEGRLA TASCICAPETER VOVKS pogledom objamem drevo. Lanka krhka perutnicavztrepeta na vejici, zavita je se v julranjimrak. Nejasni so se obrisi gibov. Med priprtimiofimi zagledam drobno kepico, rdec rubin, navrhu smreke pripet. Tascica stoji na vejici,izteza nozice, otresa roso, siri pisana krila,prhutajoca, nezna, lahka. Cutim dih razprtihperuti, oklepajo me v svoj car. Moje besedemolce. Perutnice se odmaknejo, oci zapro. Prsise napno, grlo mehko izboci. Vsa narava otrpne,kot bi se bala skaliti prvo kitico. Glastascice, utrgan kakor sopek cvetja, se spustimed drevje, grmovje, cvetice, trave. Bliza se,sprva rahel, in boza uho. Slisim ga, cedalje boljzvocen in cist je. Polaga na uho opoj dehtecegajutra, pravcati snop vonjav. Spusca se z lahkimletom ptice, prebuja Jelenov studenec iz tisine.Cuti mi ozivijo, ostrmim nad vse mocnejsimpetjem. Tascico motrim z obcutkom nenavadneradosti. Zleti z utripajocimi krili kot ziva iskrasonca na nizjo vejo in poje.Petje, pozlaceno s prvimi sonfinimi zarki, prizigaopojno radost. Z zelenega svoda se spuscadehteca tisina. Ob prizganih luckah rose cutim,kako se sonce tihotapi skozi najtanjSe spranje.Se igra po vejah, se vzpenja po drevju, serazsuje po tleh, da so posuta kot sop razpletenihlas. Razgrinja zlate prte po cveticah intravah, pusca svoje blescefie lase v krosnjahdreves, pije pri studencu s svetlimi ustnicami.Motrim sence dreves, svetlikanje sonca, cistorahlo zastrto z vejami, z zeleno tancico iglic. Vbisernici ros na cvetlicah vise steklene kroglice.Svetijo se v mavrifinih barvah. Med priprtimiocmi vidim zive liste brsljana, gnezdo v spletuvej. Sanjarim, dihati sploh ni ve6 treba. Tisinajutranjega gozda je lepa, kot cudezna glasba.Zdi se mi, da je petje tascice odzven neslisnegaglasbila, ki ga uho le sluti. Nekaj se zgane; nicni, le kaplja pade z veje. V zraku visi nemirdrevja, pticev in zivali. Iscem drobne odprtine,prislonim svoje tankocutno uho, lovim srebrnezvoke tascice. Zdi se mi, da vsi udje drhtijo.Jutro dehti po gostem lepljivem hladu jelk,bukev in smrek. Glasovi tascic trepetajo. Melodijese zarisejo v tisino, nato visijo po vejah.Uzivam v lepoti zvokov. TasCica se vzpne ssvojim petjem nad drobno, gosto linijo drugihpticev pevcev.V zuborecem petju je petje ta§cice nekaj posebnega.Poje kot primadona med ptici. Za trenutekumolkne, zatem nanaglo ubere drugo kitico. Vnovem, hitrejsem in milem ritmu me vzame sseboj proti neznanim obetom. V meni zapustipodobo nove lepote.Ves prevzet od petja ptic poslusam, gledam inmolcim. Uho drazi dudovito petje, stkano izneznih vrvicastih crt. Zrak je preSit iz cistihzvokov tasdice. Neutrudni kolobarji petja plava-346 jo na zeleni povrsini gozda.V tisino zasejan glas tascice doni. Petje zvenikot najtisji motivi na violini. Dusa se mi utapljav pticjem petju. Ena sama ponizna zamaknjenostme je, sam sebi nekaj sepetam. Zareceniti sonca tipljejo pevko na vrhu smreke. Izmolka se slisi vse vec glasov iz sosednjihdreves.Tihi svet mahu, lisajev, brad, drevesne skorje,iglic in listov onemi. Glasnejsi postaja zrak,napet. Poslusam posamezno cingljanje zvonckoviz sosednjih dreves. Karkoli pricakujem, jenekaj posebnega. Vznemiri se mi srce v tisinikakor voda Jelenovega studenca pod pihljajemvetra.V mavricnih barvah se stiskajo soncne niti,crtala luci vise po vejah. Mehek, siv, drobensneg lezi na tleh, hoja medi. Iz visin dreves seskozi veje preceja srebrni zvonki glas tascice.Z odtisi drevesnih senc so popisane moje oci.Med smrekami je ze nakopicen dan, vrhoveobjema sonce.Gledam skozi veliko zeleno okno iz vej. Trepalniceso spuscene na pol. Svetel blisd ros nacveticah jemlje vid. Bos stopam po travi, nemotim tisine. V tancico iz pajcevine se lovesoncni zarki. Natezajo se in krcijo v hladnemzraku. Mehki zamet vetra pobliskava po rosnemcvetju. Vse polno sumov, v zrak spuscenih,objema uho. Moje oci so polne v meglicozavitega ptica, srebrne rose, molcecega drevja,mrtvega kamna; strme in mezikajo.Na razsirjeni Slovenski planinski poti,kjer je bilo doslej 18 obveznih in 43neobveznih tock, naj bi bilo odslej le35 tock, ki pa naj bi bile vse obvezne. Tobi bile Bavski Grintavec (2344 m), Boc(980 m), Bohor (1023 m), Debela pec(nad Krmo - 2015 m), GEOSS (Slivna -660 m), Gradisce nad Sticno (519 m),Jance (794 m), Kepa v Karavankah(2139 m), Kosenjak v Kozjaku (1521 m),Kum (1219 m), Limbarska gora (768 m),Lisca (947 m), Lubnik (1024 m), Malagora (nad Ribnico - 943 m), Matajur(1643 m), Mangart (2678 m), Menina planina(1508 m), Mima gora (1048 m), Mrzlica(1119 m), Olseva (1929 m), Paski Kozjak(1172 m), Peca (2126 m), Prsi vec (nadBohinjem - 1761 m), Ratitovec (1666 m),Rombon (ali Veliki vrh - 2208 m), Slivnica(nad Cerknico -1114 m), Stol (Kobariski- 1673 m), Skrlatica (2738 m), Spik(2472 m), Trstelj (643 m), Veliki vrh vKosuti (2088 m), Veliki Sneznik (1796 m),Visoki Kanin (2585 m), Zavrh v Slovenskingoricah in Zavcarjev vrh (914 m).