Julij-Avgust - Planinski Vestnik

PLANINSKI VESTNIKva vidis, kako se krmezljavi motovilijo okrogkoce.Pri vsakem prisluSkovanju je treba upostevatimoznost pretiravanja in lahkovernost. To veljatudi za navedbe casovnih razdalj. Se najbolj selahko zaneses na tiskane vodnike, kot so JulijskeAlpe, Kamniske ali Savinjske Alpe, Karavankeitd. Ce pa si pravi Gorenjc in si ne moresprivosciti razkoSja lastnega vodnika, si ga lahkoogledaS, zal pred turo, na PD ali v javni knjiznici.Hitrost hoje je razen od stopnje treniranosti inlet odvisna od vremena in od vsakokratnegapocutja. Ce ti zrastejo krila, pad letiS; steza tisama bezi pod nogami, kaj bi se plazil kotantiplaninec! Razgledovanje pa je se odvisnood sposobnosti hitrega dojemanja. Ljudje imamopac razlicno dolge »lajtnge«! Nekateri tudishranjajo vtise v notranjost, drugi pa se morajoo tem pogovarjati in potrjevati, kot bi ne zaupalivase. Vzkliki: Prekrasno! Divno! Cudovito! Reslepo! so lahko tudi posledica napacnega razumevanjadobre vzgoje.KAJ PA PLANINSKA POLICIJA?Tistemu, ki ga motijo tekaci, maratonci, antiplaninciitn., povem, da lahko pricne ubirati samotnejseplaninske poti. Teh je, na sreco, pri nasSe dosti. Tako se izognes »poteptanih kakovostiplanin in razvrednotenega poligona za hitrostnedosezke« na planinskih promenadah, 6e ti nisoprevec vse6. Hoja po neoznacenih poteh inbrezpotjih pa tudi §e ni prepovedana. Lastnajetra je pac treba varovati pred jezo oziromajezljivostjo!Tone ima solniiko duso. Planinskim drustvompredlaga vzgojo, dobesedno v praksi, v gorah.Njegov predlog bi dozivel zanesljiv polom. G.Murphy namrec trdi: Zapleteni problemi imajopreproste, lahko razumljive napacne odgovore.To potrjuje zadnjih 50 let obvezne vzgoje inizobrazevanja v javnih solah, vstevSi nekakSnopolkadetnico oziroma celodnevno solo z usmerjenimizobrazevanjem vred. Dvomim, da bi takodelo lahko prevzeli oskrbniki na splosno, saj jimje Hudomusni Janko pripisal, da je njihovaglavna naloga strizenje volne. V nekaterih kocahsi kar kljuko podajajo; vem za primer, kose je ves komplet zamenjal trikrat v letu. Takoskrbnik ne spozna niti vseh loncev v kuhinji,kaj Sele gore okrog postojanke. Mogoce pa bibilo potrebno uvesti posebno planinsko policijo,ki bi v teh spremenljivih casih lahko zaposlilabivse pravoverne milicnike, ki ze imajo potrebno»vzgojno« prakso, pa tudi stare uniforme. Ali bito vlogo zaupali posebnim gasilcem?Za naso rabo ze poznamo planinskega gobezdaca,razred zabavljac. Zbirko dopolnimo lese s plemenom, rodom, razredom, oddelkom.32. Planinski naivni realist, kijepristasnaivnega realizma, za katerega g. Verbinc trdi,da je nezavedna, elementarna oblika materializma,ki ne loci bistva pojavov od videza injemlje neposredno cutno zaznavanje za pravilenodraz resnicnosti. Naivca samega pa g.Verbinc razlaga: prostosrcen, prostodusen; naraven;neprisiljen (ne ozirajoc se na druzbene356 konvencije); naravno preprost (pej. omejen);nedolzen; pretirano zaupljiv; otrofiji; neuk, neizkusen.Dovolj!Iz napisanega je ocitno, da rod planincev posvojih lastnostih zal ni enoten.Ze navidez se loci: otroci, mladi, brstedi, cveto-6i, plodni, umirjeni, uveli... kot iz skatlice vzetiin zanemarjeni... v pravih planinskih Cevljih, vvse mogode vrste dotrajalih in neprimernih obuvalih...pisano obleceni kot metuljdki in pusto,klasidno odeti... zaviti do nosu, razgaljeni... zogromnimi nahrbtniki in brez nahrbtnikov... ssmucarskimi, kaksnimi drugimi palicami alibrez... tezke sape, lahkotni... dame z mogocnimimodrci in tiste brez... taki, ki celo pozdravijoali odzdravijo, pa taki, ki se molce zmuznejomimo... itd., itn.Hudomusni Janko jih je pred leti razdelil v devetpiemen. Po globokem preucevanju smo dodalise triindvajset znacilnih »tipov«, ki pa jih zaenkratmorfoloSko nismo dolocili, ali predstavljajopleme, druzino, razred ali le oddelek. To je tudiglavni vzrok, da jim nisem pripisal latinskihnazivov, malo pa tudi zato, ker ne znam latinsko.Ponovno ugotavljam, da ni vec fiistih piemen,druzin, razredov in oddelkov. Vse je nekakozmesano iz opisanih dvaintridesetih sestavin.Pri prvem osebku prevladujejo ene sestavine,nekaterih pa sploh ne premore.Ce koga se zanima, v kakSni druzbi se reSujeali pa se bo reseval, naj si iz zapisa izberelastnosti, ki so mu vsec, po njih pa druzbo.Kako bo dejansko ob morebitni katastrofi, bomprezivelim §e porocal. Seveda le, ce se bomizmazal.Trepljanje po ramiV letoSnji majski stevilki Planinskega vestnikasta Crt Skodlar in Bostjan HIadnik objavilazelo pohvalni oceni filma Katedrala Lotse scenaristain reziserja Tomaza Ravniharja. Ker tioceni ne vsebujeta - razen zelo sploSnih inposploSenih mnenj - nobenih relevantnih kritiskihugotovitev, tega njunega pisanja ne grerazumeti drugace kot prijateljsko trepljanje porami; kar pa spet ne gre razumeti drugace kotizraz zasebne spodbude, ki seveda z nicemerne zavezuje samih avtorjev teh spodbud.Pravo kritiSko delo, pisanje, recimo, filmskihkritik, je zagotovo neprimerno bolj resno, predvsempa odgovorno pocetje, kot je trosenjeprijateljskih pohval. Zato se tudi oglasam ssvojim nepristranskim pogledom na Ravniharjevfilm.Filmska kritika - 6e je res kritika - mora bitizasnovana na analizi filmske vsebine in forme,v kateri je ta vsebina posredovana. Filmskakritika - 6e poenostavim - mora najprej zaznatifilmsko vsebino, jo miseino interpretirati, soocitis filmsko sliko in ovrednotiti sozvocje filmskemisli z njeno upodobitvijo. Ce pri tem kritiskempodetju ocenjevalec ugotovi harmonijo obehtemeljnih filmskih elementov, gre za uspesen