Julij-Avgust - Planinski Vestnik

PLANINSKICez Sest let, ko sem v Aljazu delal tudi jaz, semmed prostimi dnevi razmisljal o Steni in prvenstvenismeri v njej, ki bi jo posvetil Porkapotiplu. Ko sva se z Daretom vzpenjala poSkalaski smeri proti Copovemu stebru, svaopazovala gladke plati v Osrednjem stebru insi na ves glas prepevala tisto pesem »LacnegaFranza« o nasi Lidiji pri vojakih, ki sva ji malcepredelala besedilo: »Draga nasa Porkica, zedolgo si v mislih mi; ceprav je dalec FrancekKnez, si v nasih srcih ti.« - (Francek se jeodpravljal z odpravo AO Impol na Co Oju.)Ko sem imel naslednjic prost dan, smo se vtrojni navezi odpravili plezat to novo smer -porka potipl da res! Francelj nam je obljubilStefan crnega in se kaj, ko se vrnemo.Cudovito nam je slo. Dare je splezal naprejtezke tehnicne raztezaje, jaz pa sem uporabilvse znanje v prostem plezanju. Tudi Brane nibil samo statist, ko je nase prevzel stransko, pavendar najvaznejso nalogo: varovanje. Doklerse nam v zgornjem delu ni ustavilo. Tistegladke plati, ki sva si jih zadnjic ogledovala zDaretom, so bile za nas pretrd oreh. Svedrovcevnismo imeli s seboj, ker nismo hoteli zvrtanjem nacenjati skale, jaz pa si brez dobregavarovanja nisem upal »frajarit« (ta, malce cuden,a vendar tako posrecen izraz je izpeljaniz angleSkega free-climbing, nemSkega Freiklettereiin slovenskega prosto plezanje - frajarjenje).Po nekaj padcih sem moral odnehati. Zglavo skozi zid pac ne gre, Ceprav je na njejcelada!»Porka potipl!« je rekel Francelj, ko smo sevrnili. Liter vina, ki ga je imel pripravljenega zanas, pa je vseeno odstopil, ker smo vsaj srecnoprisli nazaj.SPOMIN NA FRANCELJNADa, tako je bilo pred stirimi leti. »Ekipa« vAljazevem domu se je do danes povsem spremenila.Kuharica Milka, »bog in batina« v Vratih,se je postarala in se upokojila. Pred dvemaletoma, ko sem po dolgem casu spet priSel vVrata, sem tu srefial samo se Franceljna. Sarilje po drvarnici in se trudil na tnalo postavitipokonci debelo poleno, da bi ga lahko presekal.Stopil sem k njemu.»Zdravo Francelj, me se kaj poznaS?«»Pocakaj malo, naj pomislim... Ti si bil tu predstirinajstimi dnevi in si Sel - nevemkamze.«Spet stara zgodba! Torej se me ne spominja.Tako je ponavadi zacel pogovor z vsakim, ki gaje ogovoril, pa ga sam ni poznal. No, midva svazdaj Se malo nakladala o vremenu, pa o tezkihkriznih casih, ko ljudje ne najdejo vec poti vgore, in o podobnih vsakdanjih stvareh.Pozneje, ko sem mu pomagal nositi svezenacepljena drva v kuhinjo, pa me je ocitno zepostavil na pravo mesto v svojem spominu, kermi je rekel:»Porka potipl! Ti si Pero, ali ne? Torej si zedokoncal svojo vojascino!«Takrat sem moral predcasno (nasilno?) prekinitisvoje delo v Aljazevem domu, ker sem se morals pozivom za vojasko sluzbo v zepu javiti vnajblizji kasarni. Je bilo to potrebno? Ker semtako »pridno« studiral, me je vojska poklicalaSe za tiste tri mesece, ki bi jih moral odsluzitipo koncanem Studiju.Smer, ki smo jo hoteli posvetiti Franceljnu, paje naslednje leto, ko jaz nisem bil sposobenskoraj nicesar, do konca preplezala prav Franckovaekipa. Mogoce prav zato, ker sva takrat zDaretom prepevala tisto pesmico... Kako sevse cudovito ujema s tern imenom: Lacni Franz- Francek Knez - Francelj Porka potipl. Posvetiliso jo spominu na Boruta Berganta-Cito, kise je tega leta ponesrecil na Jalung Kangu.Franceljnovega priimka se ne spomnim, kar nitini tako vazno; zame bo zmeraj ostal Porkapotipl. Takrat v drvarnici sem ga videl zadnjiS.Mesec dni pozneje se je doma, v kopalnici, nalepem nekaj spomnil - in ze ga ni bilo vec.Mozganska kap. Vsak mora umreti in mogoceje tako tudi prav, kajti Sele sedaj lahko vidim,koliko in kako sem ga imel rad, porka potipl!Umrl je J. SzczepanskiMarsikateri kolikor toliko razgledan alpinist in gornikve, da je na najvisji vrh zahodne poloble, na Aconcaguo(6960 m), kot prvi priplezai veliki svicarski gorskivodnik Matthias Zurbriggen leta 1897. Komu pe je bilasreca tako naklonjena, da je kot prvi clovek stopil nadva vrhova te ceiine, ki sta po visini takoj za Aconcaguo,na Nevado Ojos del Salado (6900 m) in NevadoPissis (6780 m)? Dne 20. marca letos je v Varsavi vstarosti 89 let umrl Jan Alfred Szczepanski, ki se mu jekot clanu druge poljske odprave v Ande leta 1937ponudila priloznost, da je opravil prvenstvena vzponana oba vrhova. Njegove gorniske izkusnje so tedajsegale od Visokih Tater, kjer je »potegnil« 130 novihsmeri, prek Alp do Visokega Atlasa, kjer je poleti leta1934 opravil pionirsko delo.Novinar kulturne rubrike po poklicu je Szczepanskibistveno prispeval k popularizaciji gorniskega sporta;njegove knjige o gorah in odpravah sodijo zdaj vpoljsko klasiko. V zacetku tridesetih let je bil tudi medustanovitelji UIAA in nas je zapustil kot eden izmedzadnjih organizatorjev in aktivnih udelezencev ustanovnegakongresa UIAA v Chamonixu leta 1932, kjerje imel izredno odmeven referat »Ali je gornistvosport?« - Svoja zadnja leta je prezivel skoraj popolnomav pozabi, ceprav se je neizmerno trudil, da bi seseznanjal z vsem, kar zadeva gore.Loretan hvali Cesna{Neue Ziircher Zeitung)V letosnji marcni stevilki mesecnika Die Alpen, stirljezicnegaglasila Svicarske planinske zveze, je znanisvicarski alpinist Claude Remy dal pregled nad najpomembnejsimisvicarskimi gornisklmi dosezki v lanskemletu in najvecjimi dosezki gornikov katerekolinarodnosti v svicarskih gorah. Ko je ocenjeval svicarskedosezke v Himalaji, je napisal:»Nedvomno je na tern obmocju na prvem mestuErhard Loretan, ki je s svojima zvestima spremljevalcema,Valizanom Jeanom Troilletom in Poljakom WojciechomKurtyko, med 19. septembrom in 3. oktobrompotegnil dve velicastni direktni smeri, in sicer prekjuzne stene Co Oja (8201 m) in prek juzne stene SisePangme (8013 m), pri cemer je za slednjo pot na goroin nazaj potreboval le 22 ur. Oba primera sta pravzgled za hltre vzpone v alpskem slogu.«Potem ko avtor na kratko predstavija Loretana, ki jestar 31 let in je doslej ze stai na vrhovih enajstihosemtisocakov, opisuje tudi obisk pri njem doma. Obtej priloznosti je Loretan, kot pise Remy, dejal: »Splohne sodelujem v nikakrsni tekmi na osemtisocakih.Poleg tega ni to, kar smo naredili mi, nic v primerjavis podvigom Jugoslovana Toma Cesna. S svojimi izrednimisolo vzponi, ki jih je opravil v kratkem casu, naprimer na Dzanu in na Lotse, je naredil pomembenkorak naprej. Zares izvrsten je!«331