Julij-Avgust - Planinski Vestnik

PLANINSKI VESTNIKGACNIK - GRAPA SLAPOVDOLGA, SAMOTNA, DIVJA POTMARJAN BRADESKOV Trebuso se z vhoda, z Vojskarske planote,stekata dve grapi - Prsjak in Gacnik. Cepravza obe vecina niti ne ve, pa je bil menda Gacnikdruga najhujsa grapa nekdanje Avstro-Ogrske.Ko smo se v svezem zelenju majskega jutra vTrebuSi odlocali, v katero bomo krenili, je bilaodlocitev lahka: Gacnik je mnogo tezje prehodenkot Prsjak. In to vlece. Torej bomo tokratrazgledne gorske grebene zamenjali za temaCne,samotne globeli Gacnika.Ko se odpravljamo na tako pot, niti ne vemo,kaj vse nas caka. Ogledati si poti ne moremood nikoder (od dalec le iz cepovanskih VrS), vknjigi (Slapovi v Sloveniji) tudi ne pise vsega,povrh pa gremo §e v nasprotni smeri opisa.V zacetku je grapa se siroka, vendar pravkmalu ze telovadimo s skale na skalo prekdokaj vodnatega Gacnika. Pri prehodih z bregana breg nam pojma .smrkav' in .solzav' iz opisav knjigi postaneta takoj jasna. Skratka - ,sluzavo'.Vlazni bregovi in mokre skale nas dodobraogrejejo, saj je potrebno precej previdnosti inspretnosti, 6e hofiemo ohraniti suhe cevlje invse drugo, kar tiCi v njih. Sabina ugotovi, daima rada nekoliko trdnejsa tla pod nogami in sekmalu odpravi nazaj v TrebuSo. Ostaneva samaz Dariom in nadaljujeva ob uspesni pomocipohodnih palic, ki tu res mnogo pomenijo.Glede na hlad, ki veje v grapi, se ne nameravavamociti, poskuSala pa bova cimbolj sleditistrugi. Dokler bo pad slo. Po nekaj manjsihslapicih in lepih tolmunih se namrec grapa zaprvim veCjim slapom modno zozi.V strmih bregovih in stenah nad vodo ze vescas opazujeva belo-rumeno alpsko mastnico,nekoliko bolj osamljen pa se pojavlja domafiinv ten krajih, jeglic. Cvetove ima nekoliko temnejse,kot smo jih vajeni s posnetkov, vendar je tole posledica temacnosti, ki vlada v grapi.SLAPOV PA RES NE MANJKANa vrsto pride prva vecja ovira - lepo zelen,globok in velik tolmun, stisnjen med kamnitisteni. Prvic se spopadeva z izredno strmimibregovi, drevjem in skalami, ki stojijo nad strugo.Visoko v levo se morava vzpeti, prek kamnitegarebra, ki se vlece nekam navzgor, natopa ob manjsi grapici prideva nazaj do vode. Tanafiin bo v nadaljevanju prevladujoc; pobereprecej moci, na trenutke pa zmanjsuje tudi voljo- vecino pridobljenih metrov morava znova inznova izgubljati. Razlika je kljub vsemu v pridvzponov, saj se struga kar posteno spusca,posebno pri skalnih stopnjah, cez katere padajoslapovi. Teh pa v Gacniku res ne manjka: prvize buci pred nama - Slap pod balvanom. Lep,kot so lepi vsi slapovi, le neskoncno samotnejSiod .razvpitih'. Slap je treba obiti po ze opisani352 metodi: izbereva pobocje, ki je videti prijaznejse,se vzpenjava po kaki grapici ob skalnemrebru, in sicer vedno do prvega sedelcka vtakem grebenu. Taka sedelca pa so vfiasih tudisto in vefi metrov nad strugo. Poskusi, da bi seprej prekobalila Cez, so v glavnem neuspesni.Nato pa je spet na vrsti previdno dricanjenavzdol, do ustja slapu in naprej po strugi. Nepoznava sicer grape, vendar kmalu ugotoviva,da bi ob morebitnih tezavah lahko prej zakljudilapohod tako, da bi se po strmih pobocjih vzpelavse do visokega roba, ki se vlece med Gacnikomin Prsjakom proti Vojskem. Misel na morebitnipovratek ob strugi je namrec odbijajoca.Ob vodi in v stenah nad njo je vse polno cvetjain zelenja. V skalah cepijo osamljene tise, blizjestrugi pa se je razkoSatila kranjska bunika. Medopazovanjem pomladi skozi veje pokuka dol vgiobaco tudi sonce, ki je prilezlo ze visoko nadrobove.Pred nama pa ze prSi in drvi skozi tesni Stopnicastislap - v treh divjih spustih skozi nekaksenzleb se pripodi do tolmuna, ob katerem gaobcudujeva. Vse je izredno stisnjeno in spet sebo treba nekako ,pretisniti' (izraz opisovalcevgrape): visoko v desno, se visje kot prej, pa poze znanem nadelu cez skalni rob in po grapicinazaj dol. Tokrat se ne bova spustila v vznozje,pac pa prek se enega roba do Cudovitegatolmuna ob ustju Skritega slapu, enega izmednajbolj samotnih in najmogocnejsih v grapi.Prod ob tolmunu, v katerega v divjem teku cezstopnje drvi najin danasnji sopotnik, praelementvoda, ravno pobozajo soncni zarki. Na najinilevi, ob izteku tolmuna, voda dobesedno omahnegloboko navzdol. Da je mesto idealen ,Frtihstucksplatz'(kraj, primeren za zajtrk), o tern nidvoma. Cas hitro tece, saj je zaradi stalnega,gor in dol' pot precej zamudna. Tudi moc namahitro odteka, zato jo obilno nadomestiva. Zanimivostso tudi najini pogovori: kljub samoti setako dereva, da naju ze po prvih urah boli grlo.Posteno mora§ namrec vpiti, da prevpijes vodov njeni vedni pesmi. Med malico se odlofiiva,da bomo prihodnjic na tern mestu kar prespali,tako je prijetno.OPICJI PREHODZdaj gre za nekaj casa pot kar ob strugi, midvapa seveda sem in tja, s kamna na kamen, zbrega na breg. Z leve prav kmalu .prileti' Statarskagrapa - v lepem slapu pade potocek nakamne, se razlije in stefie v mogocnejsi Gacnik.Od tu naprej greva v glavnem tik ob strugi alipo njej nad lepimi tolmuncki do Slapa v zelenemkotlu. - Imena so zelo posrecena, saj jeze v imenu skrit ves 6ar slapu in njegoveokolice. Tistim, ki so slapove poimenovali, nimanjkalo ne navdiha, ne daru opazovanja.Iz zelenega kotla tokrat zakopljeva v breg polevi strani. Dario v bregu s svojimi goretexcevlji, ki imajo v povsem gladkih podplatih ze