PLANINSKI VESTNIKGACNIK - GRAPA SLAPOVDOLGA, SAMOTNA, DIVJA POTMARJAN BRADESKOV Trebuso se z vhoda, z Vojskarske planote,stekata dve grapi - Prsjak in Gacnik. Cepravza obe vecina niti ne ve, pa je bil menda Gacnikdruga najhujsa grapa nekdanje Avstro-Ogrske.Ko smo se v svezem zelenju majskega jutra vTrebuSi odlocali, v katero bomo krenili, je bilaodlocitev lahka: Gacnik je mnogo tezje prehodenkot Prsjak. In to vlece. Torej bomo tokratrazgledne gorske grebene zamenjali za temaCne,samotne globeli Gacnika.Ko se odpravljamo na tako pot, niti ne vemo,kaj vse nas caka. Ogledati si poti ne moremood nikoder (od dalec le iz cepovanskih VrS), vknjigi (Slapovi v Sloveniji) tudi ne pise vsega,povrh pa gremo §e v nasprotni smeri opisa.V zacetku je grapa se siroka, vendar pravkmalu ze telovadimo s skale na skalo prekdokaj vodnatega Gacnika. Pri prehodih z bregana breg nam pojma .smrkav' in .solzav' iz opisav knjigi postaneta takoj jasna. Skratka - ,sluzavo'.Vlazni bregovi in mokre skale nas dodobraogrejejo, saj je potrebno precej previdnosti inspretnosti, 6e hofiemo ohraniti suhe cevlje invse drugo, kar tiCi v njih. Sabina ugotovi, daima rada nekoliko trdnejsa tla pod nogami in sekmalu odpravi nazaj v TrebuSo. Ostaneva samaz Dariom in nadaljujeva ob uspesni pomocipohodnih palic, ki tu res mnogo pomenijo.Glede na hlad, ki veje v grapi, se ne nameravavamociti, poskuSala pa bova cimbolj sleditistrugi. Dokler bo pad slo. Po nekaj manjsihslapicih in lepih tolmunih se namrec grapa zaprvim veCjim slapom modno zozi.V strmih bregovih in stenah nad vodo ze vescas opazujeva belo-rumeno alpsko mastnico,nekoliko bolj osamljen pa se pojavlja domafiinv ten krajih, jeglic. Cvetove ima nekoliko temnejse,kot smo jih vajeni s posnetkov, vendar je tole posledica temacnosti, ki vlada v grapi.SLAPOV PA RES NE MANJKANa vrsto pride prva vecja ovira - lepo zelen,globok in velik tolmun, stisnjen med kamnitisteni. Prvic se spopadeva z izredno strmimibregovi, drevjem in skalami, ki stojijo nad strugo.Visoko v levo se morava vzpeti, prek kamnitegarebra, ki se vlece nekam navzgor, natopa ob manjsi grapici prideva nazaj do vode. Tanafiin bo v nadaljevanju prevladujoc; pobereprecej moci, na trenutke pa zmanjsuje tudi voljo- vecino pridobljenih metrov morava znova inznova izgubljati. Razlika je kljub vsemu v pridvzponov, saj se struga kar posteno spusca,posebno pri skalnih stopnjah, cez katere padajoslapovi. Teh pa v Gacniku res ne manjka: prvize buci pred nama - Slap pod balvanom. Lep,kot so lepi vsi slapovi, le neskoncno samotnejSiod .razvpitih'. Slap je treba obiti po ze opisani352 metodi: izbereva pobocje, ki je videti prijaznejse,se vzpenjava po kaki grapici ob skalnemrebru, in sicer vedno do prvega sedelcka vtakem grebenu. Taka sedelca pa so vfiasih tudisto in vefi metrov nad strugo. Poskusi, da bi seprej prekobalila Cez, so v glavnem neuspesni.Nato pa je spet na vrsti previdno dricanjenavzdol, do ustja slapu in naprej po strugi. Nepoznava sicer grape, vendar kmalu ugotoviva,da bi ob morebitnih tezavah lahko prej zakljudilapohod tako, da bi se po strmih pobocjih vzpelavse do visokega roba, ki se vlece med Gacnikomin Prsjakom proti Vojskem. Misel na morebitnipovratek ob strugi je namrec odbijajoca.Ob vodi in v stenah nad njo je vse polno cvetjain zelenja. V skalah cepijo osamljene tise, blizjestrugi pa se je razkoSatila kranjska bunika. Medopazovanjem pomladi skozi veje pokuka dol vgiobaco tudi sonce, ki je prilezlo ze visoko nadrobove.Pred nama pa ze prSi in drvi skozi tesni Stopnicastislap - v treh divjih spustih skozi nekaksenzleb se pripodi do tolmuna, ob katerem gaobcudujeva. Vse je izredno stisnjeno in spet sebo treba nekako ,pretisniti' (izraz opisovalcevgrape): visoko v desno, se visje kot prej, pa poze znanem nadelu cez skalni rob in po grapicinazaj dol. Tokrat se ne bova spustila v vznozje,pac pa prek se enega roba do Cudovitegatolmuna ob ustju Skritega slapu, enega izmednajbolj samotnih in najmogocnejsih v grapi.Prod ob tolmunu, v katerega v divjem teku cezstopnje drvi najin danasnji sopotnik, praelementvoda, ravno pobozajo soncni zarki. Na najinilevi, ob izteku tolmuna, voda dobesedno omahnegloboko navzdol. Da je mesto idealen ,Frtihstucksplatz'(kraj, primeren za zajtrk), o tern nidvoma. Cas hitro tece, saj je zaradi stalnega,gor in dol' pot precej zamudna. Tudi moc namahitro odteka, zato jo obilno nadomestiva. Zanimivostso tudi najini pogovori: kljub samoti setako dereva, da naju ze po prvih urah boli grlo.Posteno mora§ namrec vpiti, da prevpijes vodov njeni vedni pesmi. Med malico se odlofiiva,da bomo prihodnjic na tern mestu kar prespali,tako je prijetno.OPICJI PREHODZdaj gre za nekaj casa pot kar ob strugi, midvapa seveda sem in tja, s kamna na kamen, zbrega na breg. Z leve prav kmalu .prileti' Statarskagrapa - v lepem slapu pade potocek nakamne, se razlije in stefie v mogocnejsi Gacnik.Od tu naprej greva v glavnem tik ob strugi alipo njej nad lepimi tolmuncki do Slapa v zelenemkotlu. - Imena so zelo posrecena, saj jeze v imenu skrit ves 6ar slapu in njegoveokolice. Tistim, ki so slapove poimenovali, nimanjkalo ne navdiha, ne daru opazovanja.Iz zelenega kotla tokrat zakopljeva v breg polevi strani. Dario v bregu s svojimi goretexcevlji, ki imajo v povsem gladkih podplatih ze
PLANINSKI VESTNIKprenekateri kilometer, ni tako suveren kot vblizini vode, kjer veasih prav junasko brodi poplitvinah, medtem ko jaz divje ska6em. Povzponu se prerineva skozi grmovje nazaj dovode in bez, pa spet v breg, a tokrat ne visokoin strmo, pac pa na Gamsovo polico, nekaksenpomol nad strugo. Tukaj se Gafinik .pretisne'skozi ozko korito spodaj pod polico. Navzdolpade s slapom, ki je s police tezko viden. Karkrepko je treba stegniti vrat nad zleb, po kateremdrvi. Kmalu po ravnem delu se vse se boljzozi in pred nama je iep slap, ki nekako nimaimena.Sploh je tezava s temi slapovi, saj jih je vec,kot je opisano v knjigi. Zanimivo je, da v grapidozivljas toliko stvari, da pozabiS pot za sebojze po pol ure. Za tole zgodbo sva delala opisskoraj po vsakem slapu, pa stavim, da jeverjetno kaj zgre§enega.Nad tolmunom in slapom vodi lepa polica vsedo ustja slapa, tu pa je konec ,heca'. Levonavzgor je majhen skok, prek katerega senekako nimam korajze prekopati, nad njim paizredno strm breg. Po polici hodiva sem in tjain odlocim se za ,opicji' prehod. Primem se zadrevo, ki posevno Strli iz pobocja, se krepkozaniham in vrzem noge navzgor, zatem pa sevse ostalo, da o nahrbtniku ne govorim.Toda prisel sem z dezja pod kap, saj je pobocjenevarno strmo, vlazno in prepredeno s koreninami.Tako nevarno sem hodil doslej le pogrebenih in travah LoSke stene. Daria spodajne vidim vec, Se vedno pa .izbira' prehod inhodi po polici sem in tja. Kiicanje in usmerjanjein opogumljanje je brez pomena, saj se samsebe bolj slabo slisim, kje da me bo on, ki jetik nad slapom.Ko sem ze visoko, na malo varnejSem mestu,pa pogleda na mestu, ki sem ga odpisal ze nazacetku, najprej sopihajoca glava, nato pa eelDario, ki je prehod izbral ravno zaradi svojedolzine: malo se je stegnil, pa je Slo. Veasih jepa6 dobro biti malo dap.Prilezeva na varno polico, ki se posevno spuscanazaj v strugo in ko ze dvomiva o prehodnostigrape za navadne smrtnike, ugotoviva, da svaseveda posteno zgresila: levo navzgor svakrenila nekoliko prepozno. Morala bi, se predensva prisla na tisto polico spodaj, ki pa je bilavideti tako lepo shojena, da naju je zvabila.Tukaj v grapi v glavnem ni poti, ceprav se navseh prehodih da slutiti, da sem in tja kakSensamotni romantik i§ce svoj mir po podobnihpoteh kot midva. Veasih pride s poboeij prefinokaksna stecina, saj hodi divjad pit v grapo, dapa se zaslutiti tudi kaksno nekdanjo stezo, ki jevodila z enega robu grape na drugega, k ,sosedom'med zdaj opustelimi kmetijami.V STRUGI IN NAD NJOTik nad strugo prihaja izpod previsnih skal nadan studenfcek, po katerem ima ime naslednjislap, ki ga ze slisiva - Studenckov slap.Nezno ime, slap pa nic kaj nezno prsi naokrog,ce se mu prevefi priblizas. Vsi slapovi v grapiso dokaj mocni, saj je Gacnik bogat z vodo.Visoka pobocja in se Vojskarska planota zgorajzberejo njegovo vodo. Desno navzgor naju vabi.prijeten' vzpon, eden izmed mnogih, le da jeta verjetno najvisji. Kakih sto petdeset metrovvisje je sedlo, ki omogoca udoben prehod.Zgoraj naletiva na stezico, ki se le pocasispusca nazaj, saj so pod nama tesna korita.Ko se struga spet razsiri, greva k vodi in polepem, lahko prehodnem produ in zelenju vovinek, ki pa se kmalu konca. Spet je prednama soteska, ki bi jo bilo mozno v poletnem,toplem Casu morda prebresti. Zdaj je maj inmorava torej spet veselo v breg nad sotesko,v kateri bobni Slap pod Luknjo. Spust donjega naju ne veseli prevec, zato sva zadovoljnaze s tern, da sva ga uzrla skozi bujnozelenje. Nekoliko visje prideva v strugo, ki jevideti precej drugace kot doslej. V njej lezijorazmetani veliki balvani, med katerimi se prebijavoda. Vdasih je treba kar malo poplezati cezkaterega. Da bi zmanjkalo slapov, se ni bati.Po levi obideva Iep, neimenovan slap, ki semga, ce pogledam v svoje zapiske iz grape,ozna&l kot posebno lepega. Bo ze drzalo, sicerpa gremo kmalu spet pogledat. - Zatem nekajkolovrativa po grmovju in skalah nad strugo inse po .opicje' ob pomoci vej spustiva nazaj vstrugo. Se vedno je polno balvanov in na enemraste velik, zelen macesen, krepko oprijet skoreninami. Krasen strazar Macesnovega slapa- katero drugo ime bi pa tu sploh ustrezalo!Greva cez strugo in kot ze nickolikokrat navzgorv pobocje, malo precno in po robu in po manjsigrapi nazaj do vode, ki dela na tern mestu velikovinek v desno. Midva torej zavijava levo. Vescas so najine leve in desne strani ravno nasprotnelevim in desnim stranem Gacnika.NA VRHU PRI BRDARJUVelik tolmun je na ovinku in vanj pada majhenslap - majhen zato, ker je bila vedina doslejvisja od desetih metrov, tega pa je precej manj.Slap pade iz tesnih korit, ki so zarezana medvisoki steni na obeh straneh. Levo pobocje jeprijaznejse in zato se prek skalnih rogljev ingrmovja odpraviva navzgor.Prvic danes prideva na nekoliko ,visji' polozaj,saj je tu ze slutiti podasno umirjanje in prehodv planotast svet. Prvic naletiva tudi na zapusdenopot, kolovoz iz nekdanjih dni, ki se, porascenz grmovjem, lepo polozno spusti do vode.Voda pa se vedno ni mirna. Kmalu, ko ze kaze,da bo konec ,vija-vaj', se morava spet umikatimanjsemu slapu v desno. Nad tesnijo grevanekaj casa vodoravno, nato pa spet k vodi, kise dokonfino umirja. Zuborece se pretaka podolinici, med drevjem in travnatimi deli. Tudicivilizacija je ze blizje, saj prav do vode vodisveza rana - nova gozdna pot.Romantika se za trenutek sreca z realnostjo,pa kmalu spet zaideva v ozje dele, kjer ze Suminov slap. Med velikimi balvani se prerinevaskozi pravo luknjo, nekaksen spodmol, na najinidesni pa plane voda v Slap pri spodmolu.Nekaj casa se kolovrativa po strugi, potem pase zadnjic umakneva v levo, predzadnjemuslapu v grapi - Slapu pod Brdarjem. V blizinije Brdarjeva kmetija, ki jo s skalnega robu nad 353