Julij-Avgust - Planinski Vestnik

PLANINSKI VESTNIKTretji tabor na poti proti vrhu San Valentinain jaz. Sonce se ni vstalo, mraz je pritiskal. Pravvrh Sv. Valentina je skrival sonce in veter je sepovecaval mraz. Lezli smo pocasi, ustavljalismo se in iskali izhod. Enkrat smo se celonekoliko vrnili; toda le s tezavo smo moglimalce trmastega Dinka prepricati in ga pripravitido tega, da smo se napotili na vzhodni rob, kjersmo bili uspesni.Dosegli smo vrh ob 10.55 in nasli tarn ze drugidve navezi (Meiling-Neumeyer in Sonntag-Ezquerra).Podali smo si roke in vsem se nam jesmejalo. Pozabil sem na utrujenost - ali pa jenisem vec cutil; ne vem.Nekaj fotografij ob zastavah Argentine, Cila inCluba Andino - toda zaradi silnega vetra smose kmalu umaknili na visino 4000 metrov, to je80 metrov pod vrh, kjer smo v zatisju pomalicalislanino, prepeCenec, suhe slive, caj in sir.SMUCANJE V DOLINOVsaka naveza se je spuScala po svoji smeri.Med potjo smo malce zasli, vendar smo ob 3.uri ze bili v campamento 5, kjer smo pribliznoeno uro pocivali. Da - pocivali: nihce ni govoril,vsak je bil sam s seboj. Dasi se ni nobensmejal, smo bili vsi veseli, srecni in praznicnonam je bilo pri dusl To so pricale oci, ki sozarele vsem, prav vsem; pa meni tudi? Ne vem.A cutil sem v sebi moc, radost, veselje. Vse semi je smejalo.Razdrli smo sotore, zviti deli so romali na svojamesta v nahrbtnike in prvi, ki se je locil od tegakraja, sem bil jaz. Sicer nerad priznam, a resje, da sem presneto slab smucar. Moj »sistem«je bil zelo enostaven: spustil sem se in slo jevedno hitreje, z nahrbtnikom na rami, s palicamiv roki, brzelo je vedno umeje. Sumelo je podnogami, Sumelo po glavi - bums! - in samozakadilo se je, hvala Bogu. Sistem ni ravnopriporocljiv, vendar sem se Se kar dobro ustavijal.Pobral sem se - in dalje. Najhuje je bilo nastrmini med razpokami. Najprvo sem sestopalbrez smuci, a udiralo se mi je do kolen. Navezalsem torej na smudi »pse« (koze) in prek psovse usnjen pas in se spustil. Slo je po nogah,po hrbtu, sede in stoje, z glavo naprej in zopetz nogami naprej: pravim, slo je, in to je edino,kar je zanimivo. Toda da bo vse jasno: bil semna vrvi trojke doktor, jaz in kot zadnji Carlos.Moker sem priSel v dolino, moker od potu insnega, a prisel sem. Skupina pred nami, drugistirje tovarisi, je sedela v snegu in opazovalaves ta cirkus: to je bilo smeha! Toda ko smobili izven obmocja razpok, so tudi oni vstali inse zakadili nizdol po snegu. Vedno manjsi sobili, slednjic so bili samo se pike, ki so seizgubljale v daljavo.Premaknil sem se in se nazadnje tudi samspustil. Mimo uses mi je zvizgalo, brzelo je vdol - to pot nazadnje le nisem padel. Brzel semza njimi, pot je bila se dolga. Vode ni bilonikoder, samo v cevljih je obupno zlobudralo.Tu in tarn sem v daljavi videl tocke, tovariSenase skupine, in zopet sneg - za spremembopa je bila tu in tarn razpoka. Slednjic semdohitel Carlosa, ki je rekel, da me caka. A tudipotem je ostal dalec za menoj.100 KM SNEGA V SESTIH DNEHPrisel sem v campamento 4 bolj mrtev kot ziv.Snel sem nahrbtnik, pograbil svojo skledo insedel na kamen ob toimunu, ki se je nabral obtopljenju ledu. Zajel sem vodo in cutil, da semnajsrefinejSi dlovek na svetu. Sedel sem obvodi in poslusal kaplje, ki so kapljale od skledice.Voda - da, voda!Srknil sem in nisem odnehal, dokler ni bilalitrska posoda prazna. Zajel sem znova. Srecensem bil in vse se mi je smejalo. Voda! Tekodina 321