Julij-Avgust - Planinski Vestnik

PLANINSKI VESTNIKVsebina zajema opise dostopa, vzpona in sestopas casom in vsemi podrobnostmi.Shema smeri je narisana s simboli, ki so vskladu s pravili UIAA. V vodniku mora bitiposebej objavljena razlaga simbolov.Fotografija stene z vrisano smerjo naj bo cimbolj pregledna in kontrastna in naj bo napravljenaz izhodiscne tocke (ne iz zraka ali izpodstene).ZADNJI PRISOJNIK, V STENACENTRALNA SMERStane Balak, Tone Skarja29. I . - 30.1. 1989, 26 urV., VI-, 750 n, 28 raiteiajIzatop po lupanfiitfevido zmede, ker je neka smer v razlicnih izdajahvodnika razlicno ostevilfiena. Pri ponovni -dopolnjeni izdaji je namrec potrebno celotnogradivo prestevilciti.Vsak alpinist, ki prepieza prvenstveno smer,naj bi poslal opis vzpona INDOK (informacijsko- dokumentacijski) sluzbi PZS. Ta uvrsti opis varhiv, po potrebi pa ga poslje vsem tistim, ki sezanimajo za opise posameznih obmodij.Dober opis smeri v vodniku po dogovoru zajemaglavo, vsebino, shemo in fotografijo stenez vrisanim potekom smeri.Glava zajema zaporedno stevilko smeri v vodniku,ime smeri, tezavnost, visino smeri, casplezanja, imena prvih plezalcev z datumomvzpona, imena ponavljalcev, vir, od katerega jeavtor prejel opis, posebnosti stene (krusljivost,snezisca), oprema, ki je potrebna za vzpon.ALPINISTICNI VODNIKI, IZDANI V SLOVENIJIAvtor1. Mirko KAJZELJHerbert DROFENIKNaslov vodnikaNas alpinizemPOTREBE PO NOVIH PUBLIKACIJAHNa seznamu plezalnih vodnikov lahko vidimo,da je bil velik del nasih Alp ze opisan. Popribliznih ocenah naj bi bilo pri nas do sedajpreplezanih kakih 2500 smeri, od teh pa jih jebilo le okoli 1700 javno predstavljenih v publikacijah.Razmerje med preplezanimi in opisanimismermi pa je bilo v preteklosti drugadno. Trenutnoje pri nas mogoce dobiti 11 alpinisticnihvodnikov, ki opisujejo okoli 1150 smeri. Drugivodniki so razprodani. Pri ponovnih, dopolnjenihizdajah bi imela prednost obmocja, ki so boljobiskana in zanje ni opisov smeri (stari vodnikiso razprodani). Taka obmocja so Vrata, Tamar,Osp, Repov kot in Kamniska Bela, Raduha,Jezersko in Bohinjske gore. Obdelati pa bimorali tudi obmocja, ki sploh se niso bila opisana,na primer Crni kal in posamezne predele vJulijskih Alpah.Z gotovostjo lahko trdim, da je trenutno pri nasna podrocju izdajanja vodniske literature kriza.Odraza se po eni strani z nezainteresiranostjoza pisanje novih vodnikov, po drugi strani pa znavideznim zasicenjem trzisca s taksno literatureK temu je prispevalo tudi postopno upadanjesteviia aipinistov. Potreben bi bil skupni dogovoro nadaljnji usodi vodniSke izdajateljske dejavnostimed vsemi, ki jih plezalni vodniki zanimajo- med uporabniki in pisci, svetom za zaloznistvoPZS, turisti6nimi delavci, oskrbniki planinskihdomov in drugimi.Pisanje plezalnih vodnikov je zahtevno in odgovornoopravilo, ki najveckrat ni primerno cenjenoin poplacano. Kljub morebitnim pomislekompa je in bo taka dejavnost Se vedno potrebna.Zapisovanje smeri je bilo vedno odraz kulturenekega alpinisticnega okolja in hkrati znak spoitovanjado dejanj aipinistov preteklih generacij.Upam, da se bo ta navada ohranila se naprej.Letoizdaje1932St.izvodovJev zaiogineZaloznikTK SkalaMirko KAJZELJHerbert DROFENIKNaS alpinizem - ponatis19823000daDZS2. Mitja KILARRado KOCEVARIgor LEVSTIKV na§ih stenah1954nePZS3. Tomaz BANOVECMitja KILARJoze MUNDAFranci SAVENCVzhodne Julijske Alpe19702000nePZS333