Julij-Avgust - Planinski Vestnik

PLANINSKI VESTNIKMALO NAGAJIVOSTI IN MALO HUDOBIJESONČENJE NA BLEGOSU348FRANC TEMELJTakole je bilo. Spomlad se je bilapritela in vdasih je jug bucal okrognasih vrhov, da se je sneg topi! ponjih.Ivan Tavdar, Medgorami - HolekovaNezikaTiste nedelje, ko sva se z Miranom odlocila, dagreva na BlegoS, se je sneg topil po njemzaradi toplih soncnih zarkov, ki so ga objemali.Bila je ena od tistih prvih pomladnih nedelj, koti nekaj ne da miru, da bi jo prezivel poddomaco streho.Ker noge Se niso bile ne vem kako uhojene,sva se odpeljala kar do Leskovice. Parkiralasva za pokopalisSem; tam imajo namrefi kontejnerza smeti in okoli njega je Se toliko ravnine,da se lahko parkira. Povrhu vsega je bila Senedelja, dan, ko ne vozijo smeti in se ni bilotreba bati, da bi bil avto komu v napoto ali dabi ga komunalci zamenjali za kontejner.Telohi so ze belili obronke poti proti Ogradomin prve zaplate snega so se zacele Sele nadJelenci. Zato sva hodila brez besed, razmiSljajode,kako bi drug drugega zamenjala za pomladiprimernejSe bitje. Tako sva celo zavetiS6e naJelencih obSIa, Ceprav je dim, ki se je valil izdimnika, najavljal, da se tam morda kaj dogaja.Na Muravah so se snezne zaplate zacele zdruzevati,Ceprav jih je sonce pri tern mocnooviralo. Ko pa sva zagledala koco, je bila Sevsa v snegu, le lesene klopi, ki so posejaneokrog, so ze nastavljale svoje deske toplimsonCnim zarkom.»Poglej! Ali so imeli zehto?« je rekel Miran, koje zagledal, da se na balkonski ograji kocesuSijo hlace, bunda in pulover.»Nekdo se je levil. Pohitiva, da vidiva, kdo.«Stopila sva in kmalu zagledala lastnico omenjenihrekvizitov, ki se je na eni od klopi nastavljalasoncu in posluSala tranzistor.»Pozdravljena! Kaj bolj greje, sonce ali glasba?«Delezna sva bila ne ravno prijetnega pogledain nekaj cudnih glasov, iz katerih ni bilo mogocerazbrati niti ene besede.Ker sva bila delezna tako hiadnega sprejema,se nisva niti ustavila, ampak sva zacela gristikolena proti vrhu.»Danes pa ne bo niC z razgledom,« je rekelMiran, ko se je na vrhu ozrl naokrog in ugotovil,da sta Ratitovec in Porezen zadnja mejnikapred megleno zaveso.>>Pri koci je bila boljSa »panorama«, samonjena lastnica se je rjudno obnaSala.«»Se zal ji bo, samo 6e bo Se dol, ko se vrneva!«In res je bilo Se vse tako kot prej, ko sva sevrnila h koci, le glasba iz tranzistorja se jespreminjala. Miran, ki je prvi priSel do koce, jenajprej pogledal, kje visijo hlace, nato pa se jeudobno zlozil na klopci, ki je bila pod njimi. Jazsem zasedel sosednjo. Pospravila sva vsaksvojo malico in se dala v vodoraven polozaj,kajti pocitek po jedi prija. Ker za lastnico tranzistorjaofiitno nisva bila dovolj zanimiva, da binama vrnila kakSno besedo, sva se midvaposluSala cestitke in pozdrave naSih posluSalcev.Cez 6as, ko me je zacelo ze malo tresti, sempredlagal Miranu, da bi Sla.»Bundo si obleci! Jaz bi bil Se kakSno uro tu,«mi je odgovoril in namignil na sosedo.Oblekel sem bundo in vztrajala sva, dokler nisonce zaSlo in naju je ze poSteno zeblo.»BoS videl, ko bova priSIa za rob, da se najune bo verj videlo, bo Sla po hlace, fie bo Selahko vstala,« je rekel Miran.Res sva stopila izza roba nekaj korakov nazajin videla, da je Se lahko Sla po hlade, brezkaterih se na BlegoSu verjetno zlepa ne bosonCila.Midva pa sva odhitela do Jelencev, kjer sva siprivosCila malo mofinejSi caj, da se ne bi prehladila.ZIVLJENJE NA MENINI PLANINIROJSTVO, KRSTIN SMRTMARTA REISSNERDanes me je spet obiskal pastir Jaka s planineTravnik. Njega sem vedno vesela in drazim ga,kdaj mi bo pod okno pristavil »lojtro«. Radi sesmejemo na racun teh besed iz znane popevke,Jaka pa le pravi, da bo raje skozi vrata priSel- na nocni obisk, se ve.Prinesel mi je masla in ocvirkov, ceprav munisem narodila; vedel je, da mi bo prav priSlo,saj sem tudi kuharica v Domu na Menini. Nimaral pladila, rada pa ga vsakokrat postrezem- in ravno danes sem imela sveze pripravljeneokusne vampe, ki so mu zelo teknili. Potem svaga spila kozardek in se veselila sondnega dnein miru na planini.Prihajali so planinci. Bili so veseli in utrujeni inmed njimi je bila simpaticna gospa, ki je prviipriSIa na pianino. Potreben je bil krst. Iz srcase je preSerno smejala in nastavila zadnjo plat- golo. Krstitelj je bil Jaka, ki na tej planini paseze prek 26 let in se tudi na krst spozna. Dan jebil vesel in prijeten.Pozno popoldne je priSel kmet iskat svojo kravo:dan prej jo je odpeljal s planine, ker je priSelrok telitve, vendar je zival ze zjutraj kar odSIaiz hleva v dolini in jo popihala nazaj v pianino