PLANINSKI VESTNIKMALO NAGAJIVOSTI IN MALO HUDOBIJESONČENJE NA BLEGOSU348FRANC TEMELJTakole je bilo. Spomlad se je bilapritela in vdasih je jug bucal okrognasih vrhov, da se je sneg topi! ponjih.Ivan Tavdar, Medgorami - HolekovaNezikaTiste nedelje, ko sva se z Miranom odlocila, dagreva na BlegoS, se je sneg topil po njemzaradi toplih soncnih zarkov, ki so ga objemali.Bila je ena od tistih prvih pomladnih nedelj, koti nekaj ne da miru, da bi jo prezivel poddomaco streho.Ker noge Se niso bile ne vem kako uhojene,sva se odpeljala kar do Leskovice. Parkiralasva za pokopalisSem; tam imajo namrefi kontejnerza smeti in okoli njega je Se toliko ravnine,da se lahko parkira. Povrhu vsega je bila Senedelja, dan, ko ne vozijo smeti in se ni bilotreba bati, da bi bil avto komu v napoto ali dabi ga komunalci zamenjali za kontejner.Telohi so ze belili obronke poti proti Ogradomin prve zaplate snega so se zacele Sele nadJelenci. Zato sva hodila brez besed, razmiSljajode,kako bi drug drugega zamenjala za pomladiprimernejSe bitje. Tako sva celo zavetiS6e naJelencih obSIa, Ceprav je dim, ki se je valil izdimnika, najavljal, da se tam morda kaj dogaja.Na Muravah so se snezne zaplate zacele zdruzevati,Ceprav jih je sonce pri tern mocnooviralo. Ko pa sva zagledala koco, je bila Sevsa v snegu, le lesene klopi, ki so posejaneokrog, so ze nastavljale svoje deske toplimsonCnim zarkom.»Poglej! Ali so imeli zehto?« je rekel Miran, koje zagledal, da se na balkonski ograji kocesuSijo hlace, bunda in pulover.»Nekdo se je levil. Pohitiva, da vidiva, kdo.«Stopila sva in kmalu zagledala lastnico omenjenihrekvizitov, ki se je na eni od klopi nastavljalasoncu in posluSala tranzistor.»Pozdravljena! Kaj bolj greje, sonce ali glasba?«Delezna sva bila ne ravno prijetnega pogledain nekaj cudnih glasov, iz katerih ni bilo mogocerazbrati niti ene besede.Ker sva bila delezna tako hiadnega sprejema,se nisva niti ustavila, ampak sva zacela gristikolena proti vrhu.»Danes pa ne bo niC z razgledom,« je rekelMiran, ko se je na vrhu ozrl naokrog in ugotovil,da sta Ratitovec in Porezen zadnja mejnikapred megleno zaveso.>>Pri koci je bila boljSa »panorama«, samonjena lastnica se je rjudno obnaSala.«»Se zal ji bo, samo 6e bo Se dol, ko se vrneva!«In res je bilo Se vse tako kot prej, ko sva sevrnila h koci, le glasba iz tranzistorja se jespreminjala. Miran, ki je prvi priSel do koce, jenajprej pogledal, kje visijo hlace, nato pa se jeudobno zlozil na klopci, ki je bila pod njimi. Jazsem zasedel sosednjo. Pospravila sva vsaksvojo malico in se dala v vodoraven polozaj,kajti pocitek po jedi prija. Ker za lastnico tranzistorjaofiitno nisva bila dovolj zanimiva, da binama vrnila kakSno besedo, sva se midvaposluSala cestitke in pozdrave naSih posluSalcev.Cez 6as, ko me je zacelo ze malo tresti, sempredlagal Miranu, da bi Sla.»Bundo si obleci! Jaz bi bil Se kakSno uro tu,«mi je odgovoril in namignil na sosedo.Oblekel sem bundo in vztrajala sva, dokler nisonce zaSlo in naju je ze poSteno zeblo.»BoS videl, ko bova priSIa za rob, da se najune bo verj videlo, bo Sla po hlace, fie bo Selahko vstala,« je rekel Miran.Res sva stopila izza roba nekaj korakov nazajin videla, da je Se lahko Sla po hlade, brezkaterih se na BlegoSu verjetno zlepa ne bosonCila.Midva pa sva odhitela do Jelencev, kjer sva siprivosCila malo mofinejSi caj, da se ne bi prehladila.ZIVLJENJE NA MENINI PLANINIROJSTVO, KRSTIN SMRTMARTA REISSNERDanes me je spet obiskal pastir Jaka s planineTravnik. Njega sem vedno vesela in drazim ga,kdaj mi bo pod okno pristavil »lojtro«. Radi sesmejemo na racun teh besed iz znane popevke,Jaka pa le pravi, da bo raje skozi vrata priSel- na nocni obisk, se ve.Prinesel mi je masla in ocvirkov, ceprav munisem narodila; vedel je, da mi bo prav priSlo,saj sem tudi kuharica v Domu na Menini. Nimaral pladila, rada pa ga vsakokrat postrezem- in ravno danes sem imela sveze pripravljeneokusne vampe, ki so mu zelo teknili. Potem svaga spila kozardek in se veselila sondnega dnein miru na planini.Prihajali so planinci. Bili so veseli in utrujeni inmed njimi je bila simpaticna gospa, ki je prviipriSIa na pianino. Potreben je bil krst. Iz srcase je preSerno smejala in nastavila zadnjo plat- golo. Krstitelj je bil Jaka, ki na tej planini paseze prek 26 let in se tudi na krst spozna. Dan jebil vesel in prijeten.Pozno popoldne je priSel kmet iskat svojo kravo:dan prej jo je odpeljal s planine, ker je priSelrok telitve, vendar je zival ze zjutraj kar odSIaiz hleva v dolini in jo popihala nazaj v pianino
PLANINSKI VESTNIKmed svoje pasne prijateljice. Kravo je torejtreba najti! Pot od doma nazaj v pianino jedolga in nevarna - krava pa tik pred zdajci! Vsiso bili pripravljeni pomagati pri iskanju, ki se jezavleklo v naslednji dan. Tedaj je prisel pastirin povedal, da je verjetno nasel pravo kravo, znjo pa je nekaj dni star telicek, ki za materjo sepijano hodi. Na planini namrec krave kar samerojevajo; sele naslednje dni pastir opazi novozdravo telidko, ki skace za materjo.Vedno pa ni tako. Zgodilo se je ze, da je kravatelila dvojcka. Ker je to redko, nihce ni iskal seenega telicka; pozneje so ga nasli mrtvega.Vdasih pa je nesreca hujsa in najdejo mrtvaoba, kravo in teleta.Nismo se vsi videli krave, ko je spet prisel pastirin povedal, da je nasel mrtvega konja; naplanini se namrec pasejo tudi konji. Seveda jebilo treba spet ukrepati. Po CB postaji smoobvestili predsednika pasne skupnosti Knebla,da je obvestil lastnika konja in pristojno higienskosluzbo, da so naslednji dan odpeljali poginulozival. Kmet ni imel zavarovane zivine, sajje zavarovalnina tako zelo visoka, da se skorajne izplaca.Dan je ze spet sel v zaton, krave pa se nisonasli. Naslednje jutro je kmet spet prehodil vsekuclje na planini in koncno pripeljal svojo kravo,z njo pa zdravo zivahno tele.Kmet je namrec nekaj dni prej kravo odpeljal vdolino in sploh ni opazil, da je ze povrgla, dobramama krava pa je pobegnila z doma nazaj vpianino, da bi bila cimprej pri svojem otrocicku- telidku.Vse se je srecno izteklo: zivina je zdrava,planina pa spet diha.MINIATURASRECANJA S STIRINOZCEMHELENA GIACOMELLIMarsikdo rad hodi sam v gore. Pa ni vase zaprt,odljuden clovek - celo uzitek se je pogovarjatiz njim! Potem, v planinski koci, na vrhu gore.Na poti pa si zeli nemega sopotnika - tiSino.Lahko pa te spremlja na gorskih stezah stirinozniprijatelj, ki tiho stopa za teboj. Ce te prehiti,naredi to nevsiljivo in te pocaka, kadar tepredolgo ne zacuti za seboj. Prilagodi se tvojemutempu hoje ali ti njegovemu, kakor se pacdomenita. Pogovarjata se samo s pogledi. Lekadar se srecata z drugimi gorniki, ga z besedo,dvema, morda se z gibom, ki je zanj ukaz,opomnis, da mora ostati miren.Jaz sem ob takih srecanjih z vama tujka, vsiljivkana vajini poti. Ce je tvoj prijatelj majhen, boljkuza kot pes, se prijazno spogledava in grevabrez spotikanj drug mimo drugega po svoji poti.Kadar pa je velik, ceprav lep pes, mi je obsrecanjih z njim tesno pri srcu. Komaj da gaupam od strani pogledati. Se najraje bi se muv velikem loku izognila. A se vselej ne da.Tako sva se nekega dne znaSIa na stezi protiKamniskemu sedlu iz oci v o6i velik pasji gorohodecin jaz. Na obeh straneh gosto borovje.Drug mimo drugega greva lahko samo tako, dase eden umakne v grmovje. Stojiva in se gledava.Tu ne gre samo za vprasanje moje alinjegove »opraskane koze«. Ce se premaknem,premisljujem, kdo ve, kaj si bo mislil pasjivelikan in kako bo reagiral na moje pocetje.Varneje je pocakati na njegovega gospodarja,se odlocim.Cez nekaj tesnobnih minut se izza ovinka leprikaze lastnik, ga poklice, pes se ubogljivostisne k njegovim nogam in naenkrat je na ististezi dovolj prostora za oba.Na poti k Sv. Primozu je bilo bolj napeto. Trijeso mi prihajali naproti - starejSi par in velik pes.Nic kaj prijazno me ni pogledal, ko smo sezna§li na crti srecanja. Nenadoma je savsnil pomoji roki. Ni je stisnil, samo v gobcu jo je drzal.»Ve§ kaj,« sem rekla, pa ne vem, ali glasno alile v svojih mislih, »tale moj pulover je resdaobnosen, toda za hribe mi se dobro sluzi. Nikarmi ga ne strgaj!«»Nic vam ne bo naredil, gospa! Samo spoznavase z vami,« je pripomnila lastnica psa. Jaz nepoznam pasjih navad, ji bom ze morala verjeti.Pes je res izpustil mojo roko, me obkrozil inzagrabil se za levo laket. Cudno spoznavanje,sem si mislila in bila cisto pri miru. Menda pasem okamenela od strahu. Koncno se je pesnajbrz navelifial igre in sli so svojo pot navzdol,jaz pa brez posebnega navdusenja navzgor.Toda v mislih mi je vrtalo: Kaj bi se zgodilo, kobi takrat, ko me je pes prvic" zgrabil za roko,zavpila in mu jo skusala potegniti iz gobca?Sama nimam psa, v soli nismo imeli predmetnikao pasji vzgoji (se cesa pomembnejsega zazivljenje ni bilo na urniku!), izkusnje so takoedina sola. Kadar so neprijetne - in teh jepraviloma vec kot lepih -, ostane v clovekovipodzavesti pritajen strah. Ne pravi zaman pregovor:kogar kaca pici, v vsaki zviti vrvi vidikaco. Saj se vsakokrat prepricujeS: tak velikpes je navadno solan ali vsaj tako vzgojen, date bo pustil pri miru, ce se ti ne bos obregalobenj. Pa vendar... Ob srecanjih s stirinoznimiplaninci se pocutiS nelagodno, naj ima pes setako prijazne in pametne oci.Da ne bo strahu na tej in slabe volje na drugistrani - roko na ovratnico, jaz pa bom - in karje 5e meni podobnih planincev - brez besed,brez nepotrebnega giba, skoraj kot duh, zdrsnilamimo vaju.Kaj ko bl v gore spet vpeljali staro, lepo navadopozdravljanja? Vcasih smo se na gorskih poteh pozdravljalivsi, ki smo se srecevali, zdaj se le senekateri. Ko v gore uvajamo stevilne stare navade, bllahko spet zakoreninili tudl to.349