Julij-Avgust - Planinski Vestnik

PLANINSKI VESTNIKscico, Stol in Golico, koncno na Triglav - letoza letom.Kako si se odlocal za univerzo in Studiral navisoki Soli?V sedmem in osmem razredu gimnazije nisemve6 napisal, da se zelim posvetiti duhovskemustanu. Vendar je mama rahlo upala in zato sempo maturi zelo okleval. Sosolec Tine Orel, kise je vpisal na slavistiko, me je opozoril nazadnji dan vpisa in vpisal sem se na studijzemljepisa in zgodovine na ljubljanski Univerzi.Vecinoma sem se vozil z vlakom na predavanja,le pred izpiti sem si vcasih poiskal sobico vLjubljani. Sdasoma sem prisel tudi do majhnestipendije. Za Melika sem napisal seminarskonalogo Rodbinska in hisna imena v radovljiskidekaniji, v kateri sem ugotovil, da so fantje odtu hodili po neveste v Selsko dolino. Za Kosasem napisal Zgodovino Radovljice; svetovnozgodovino me je ucil Saria, jugoslovansko paRadojcic. Studiral sem poCasi in veliko braiknjige zalo2be Hram in Modra ptica. Se vednosem v druzbi hodil v hribe, imeli pa smo tudiprecej geografskih ekskurzij. Diplomiral semleta 1937.Kaj pa po diplomi - ali si naSel sluzbo?Po diplomi sem sel k vojakom, na 9-mesecnooficirsko Solo v Gorazde, in postal podporocnik.Po vmitvi sem bil poldrugo leto brez zaposlitve,sele leta 1939 sem dobil mesto honorarnegaucitelja na mesdanski soli v Mezici, kjer je bilovse drago in nihce ni maral tja. KoroSko imamv lepem spominu. A ze naslednje solsko letosem bil premesien na IV. gimnazijo v Ljubljani,kjer sta mi bila kolega pisatelj Ivan Pregelj inraziskovalec Sredko Brodar. Kmalu sem bilkot rezervni castnik mobiliziran, vojna vihra seje blizala.Kako si prebil drugo svetovno vojno?Pa napadu na Jugoslavijo so nas na madzarskimeji ujeli Nemci in odvlekli v nemska taborisfiaza vojne ujetnike. Tarn mi je zelo koristil castniskidin. Ze jeseni 1941 so nas premestili vitalijanska taboriSca, v Abruzze. Tarn sem bil vdruzbi slikarja Marija Preglja, ki me je dvakratportretiral. Po italijanski kapitulaciji sem se oktobra1943 vrnil v Ljubljano, kjer me je se vednocakala sluzba na IV. gimnaziji. V zimi 1944/45sem nekaj mesecev moral delati pri gradnjiutrdb na Krasu. Sicer pa je zaradi neprestanihalarmov bilo malo pouka.Kakoje bilo s tabo po koncu vojne maja 1945?Ko smo junija 1945 zakljucili na IV. gimnazijipouk, nas je nekaj mlajsih profesorjev zbralreferent za srednje solstvo Viktor Smolej innas poslal v Ptuj obnavljat slovensko gimnazijo.Med nami je bila tudi Stana Musar, mojabodoca soproga. Tu smo organizirali najprejdopolnilne tecaje, kasneje pa redni pouk. Predensmo zakurili peci, sem segel v eno in naselrodne bombe, ki so jih pustili Bolgari. Gorje, cebi bili kar zakurili! Ob koncu leta 1946 je zbiralaErna Musarjeva solnike za delo na Primorskem.Prijavila sva se oba z zeno, a sluzba jebila samo zame. Stana je s sinckom Rokom slaudit v Radovljico. V Portorozu smo ustanovilipodruznico tolminskega uciteljisca, nekaj casasem bil tarn tudi ravnatelj dijaSkega doma. KerProfesor Ursic na planini Razor leta 198S ob 90-letnicimi lofieno zivljenje od zene ni ugajalo, semprosil za premestitev na tolminsko ufiiteljiSce.Jeseni 1948 sem prisel v Tolmin.V Tolminu si torej ze ve6 kot pol stoletja. Kakosi prezivel ta cas?Na Tolminskem se dobro pocutim, saj so tumoje korenine; poleg tega imam rad domaceplanine. Ucil sem na uditeljisdu; po treh letih sougotovili, da nisem idejno »cist« in sem moralza tri leta na nizjo gimnazijo, kjer je ucila tudizena, ravnatelj pa je bil Franjo Klavora. Ko jesla nevihta mimo, sem se spet vrnil na ufiiteljiSce,ki se je 6ez leta spremenilo v pedagoskogimnazijo. Rad sem bil med mladimi, rad semz njimi hodil na Sportne dneve v tolminske hribein tudi na daljse ekskurzije po Jugoslaviji. Zveseljem sem se vkljuCil v tolminsko planinskodrustvo, bil dolga leta odbornik in se trudil zlastiza gradnjo planinske ko6e na planini Razor.Pisal sem clanke v PV, v oba tolminska zbornika;za Savnikov Krajevni leksikon sem opisalpol Tolminske. Po 40 letih dela v prosveti semleta 1979 od§el v pokoj in ze kot upokojenecnapisal geografski del Fonove knjige DolinaSoce. Kratkocasim vnuke, gledam TV in velikoberem; se vedno sem naroCnik PV in ga zveseljem prebiram, ceprav zaradi obolelegakolena v hribe ne morem vec hoditi...Hvala Ti za pogovor in ze sedaj vosdim vsedobro za jubilej!Se vedno se trudlmo, da bi do stoletnice Slovenskegaplaninskega drustva In njegove naslednlce Planinskezveze Slovenlje vsaka slovenska planlnska druzlnabrala slovenskl Planlnskl vestnlk, najstarejsl mesecnlkna Slovenskem, ki kljub vsem tezavam vseskozl izhajav slovenskem jeziku. Poskuslte mu prldobltl kaksneganovega narocnlkal