Julij-Avgust - Planinski Vestnik

PLANINSKI VESTNIKZGODBA, KAKRSNE NISO VEC V NAVADINEPOTREBNOBREMEJOZE PIKELJV gore je sel stric s svojim petnajstletnimnecakom. Janez je stricu, ki ga je na vsemsvetu edini se kolikortoliko razumel, neprestanotozil, kako ga nihce ne razume in kako mu vsina vsakem koraku (ce se le da) grenijo zivljenje.Jezil se je na oceta, ki ima zanj premalo casa;ce pa si ga ze vzame, si ga vzame samo zato,da mu daje zoprne nauke in ga enkrat zivcirazaradi njegove netocnosti, drugifi zopet zaradipotepanja in lenarjenja, kot da je on, njegov sin,navadna zguba, posiljka brez vrednosti, splohnekdo, iz katerega nikdar nic ne bo, kakornavadno konca svoje lekcije njegov super uspesnioce, ki tudi ni dosti vec kot nic. Saj, kaj paje to, ce dan za dnem, ze deset let, voziljubljanskega zelenca! AN je to sploh kaj?Stric in njegov necak Janez sta spesila povijugavi stezi in fant je se naprej mrmrajestresal jezo na svojega oceta. Ko sta zapustilagozd in se je steza bolj strmo vzpela prekmelisca, je prisla na vrsto mama: sitna, tecna,zivfina, skratka, neskoncno neznosna. Nic manjtudi ni zameril svoji starejsi sestri: domisljavka,smrklja, ki misli, kaj da je, ce jo je sosedovAndrej enkrat ali dvakrat povabil na kavo. Natose je spomnil svojih uciteljev in uciteljic, ki vvsakem mladem cloveku dokoncno zatrejo slehernoin zadnje in sploh najmanjse in se tistomalo veselja do zivljenja.Pot pa se je vijugala v breg. Stric je z mirnimin enakomernim korakom meril stezo vse dovrha Grintovca, Janez pa je se vedno slabevolje godrnjaje prisopihal za njim. »Kako lepo,kajne?« se je stric prek Dolgega hrbta ozrl protiv soncu se blestedi Skuti, za katero se je kotbrezmejna modra zavesa sirilo temno nebo.»ln se zejen sem in lacen!« je Janez zinil skozizobe.»No, kar podpri se!« je stric fantu prijaznopokimal.Janez je odvezal nahrbtnik, segel vanj in izvlekelkar debelusno vrefiko dobrot, ki mu jih jepripravila mama. Ko pa je zagledal posebnosalamo, je razocarano zastokal: »Pa spet tasalama, ki je sploh ne maram!«Stric je se vedno obcudoval vrhove in grebeneter se ob Janezovem godrnjanju nasmihal.Janez se je ze kar krepko zaiozil, ko je stricprisedel. Pogledal je Janeza v njegov nakremzeniobraz, se nato sprosceno ozrl po grebenihin rahlih meglicah, ki so se dvigale iz dolin, paspet pogledal Janeza, kot da premisljuje, kajnaj stori.Nato je mirno vzel kar precejsen kamen in gaspustil v Janezov nahrbtnik. Janez je zacudenopogledal, toda stric se ni dal motiti. Drugega zadrugim je spuscal kamne v Janezov nahrbtnik,dokler Janez ni eksplodiral: »Ja, stric, kaj papocnes? A si nor?«Stric se zazre v dolino, nato pa skozi dobrodusennasmeh pogleda Janeza: »Ce si vse dosem gor prinesel breme jeze in slabe volje, tehnekaj kamnov pri vsem bremenu, ki ga nosis,nic ne pomeni!«Spev jezeraZgodnji novembrski dan. Narava je umirjena,pripravljena na zimski po&tek. Je padrugafina kot obicajno v tern letnem casu.Na pozno jesen spominja le nizko sonce, kisvetlo sije z jasnine. Na prisojnih legahponuja prijetno gorkoto, v osojah pa osrenjenarosa in ponekod krpice zaledenelegasnega le namigujejo na bliznjo sicer zapoznelozimo. Tokratno s padavinami preskromnoobdobje ni dalo vsakoletne obilicevodovja, se manj pa je v gorah nasulosnega.K jezeru prihajava cez Prode. Grebeni invrhovi bohinjskih in tolminskih gora na juguonstran Komne se blesce ozarjeni od sonca.Popolnoma mirna gladina cistega jezercane daje vtisa gorskega zimskega casa. Vnjej odseva nazobcano Spicje tako kot poleti,le goli macesni imajo zimsko lice. Neboje brez oblacka, temno zeleno gorsko borovjepo meliscih pa ocem nudi prijaznotemno zelenilo. A vendar! Tu necesa ni, tunekaj manjka. To obcutiva. Tokratni gorskimir je nenavaden. Je to morda zato, ker nicvetja, visokih trav in ptic?Sele ko se z najinim stirinoznim krasevcempriblizava jezerskemu bregu, dozeneva, vcem je obfiutena nenavadnost. Jezero jenamrec zamrznjeno, led pa popolnoma gladek,prozoren in cist. Skozenj se vidi dno,vsak kamencek posebej in se kaksna plocevinkavmes.Nikjer ni nobenega zvoka ali znaka, da jese kdo drug v blizini. Nenadoma pa blagodejnimir pretrga nedolocljiv, presunljiv zalobennihajoc zvok. Utihne, pa se pojavljaznova in znova. Ugibava, kaj bi to utegnilobiti: podoben je glasu pojoce zage. To nioglasanje sneznega jereba, je premoCno.Ko pa hodiva nad severnim delom dvojnegajezera, je izvor zvoka pojasnjen. Na nasprotnistrani sta dva planinca po ledu - tako kotpoleti »zabice« - metala kamne in drsenjevecjih je povzrocalo nihanje ledne ploskvein pojoc glas.Spev jezera - kot da zaluje za minulimpoletjem in tozi nad grobostjo 6loveskegaposeganja v njegov mir in pocitek!Vracava se 6ez Stapce. Z vrha sedla vrzevase dolg, a vedno prekratek pogled: na lepojezersko dolino, na okolisko gorovje, naoddaljene zahodne grebene, ki se vztrajnopriblizujejo soncni obli.Dolge sence za hrbtom, ki se hitro se boljdaljsajo, naju opozarjajo na krajsi dan in napovratek cez Ovdarijo, Visevnik in Blato.Janez Loncar347