Julij-Avgust - Planinski Vestnik

PLANINSKI VESTNIKna ramo, popotno palico v roke in pojdimo vTrento, med Trentarje in vrhove nad dolino, sajeno brez drugega ne gre, tako tesna je ta vezTrentarja in gore! Spoznajmo Zlatorogovo prav-Ijico, ograde »gore gora« Triglava, mogofinostKanjavca, zasanjanost Lepega SpiSja, igrivostSrebrnjaka. Stopimo na Razor ali Jalovec, mordaPrisojnik ali se kam drugam! Odsli bomozadovoljni z morda eno od zadnjih drobtinicTrente iz njene »zlate dobe«.PRVIC NA JAVORNIKODPRAVA PO SOSEDNJIH SIRJAVAHRAFKO TERPINKdove katerega leta po petdesetem je bilo.Enkrat pac. Koca na Javorniku je bila se v boljsurovem stanju. V nasi sestclanski druzini seje najmlajsa toliko potegnila iz plenic, da jo jestarejsa sestra lahko povarvala tudi malo dlje.Midva z bratom sva bila kratkohlacnika; dolgehlace smo menda nosili le v snegu. Oprtan svaimela nekaksen pas, modrc bi se le tezko reklo,na katerega sva pripenjala dolge rjave nogavice.Skrpeti za v gric (a tudi drugi) so bilizirovski. Imeli so gladke podplate. Nove cevljesmo nesli najprej k Cevljarju, da nam je napodplate spredaj in zadaj nabil plehce. Kupovalismo dovolj velike: »Da bodo za vec let!« Delpoti je bilo treba narediti ze kar v cevljih.PRVA POSTAJA: PRI KO&EVNIKUSobota je bila napeta: za naju z bratom so sevse stvari premikale odlocno prepocasi.Preskodil bom vse onegaste priprave, s katerimiimajo mame opravka. Gremo na pot, pod gore!Pri Ta debeli skali smo se zaguncali po visokemmostu. Sproti sva ribam vrgla nekaj krusnihmrv. Prav malo je manjkalo, da se ne bi iz kruhanorca delala. Skozi Mejco smo se potegnili naRake in po hladu mimo Studencka do Podroteje.Tarn sva jo udrla cez reko: kdo bo prej!Z belSke ceste smo takoj stopili na prvo bliznjico.Kljuce, staro, straSno kacasto tovorno potproti Vipavi, kasneje vozno cesto, sem dolgaleta poznal le po njenih bliznjicah. Kot kurjafireva se vezejo ena k drugi. Mimo drazljivihbunkerjev (»Glej pod nogo, tod so radi modrasi!«)se pride v prvo rajdo nad Podrotejo, odtarn v drugo, pa v tretjo, cetrto... Bliznjice sobile karseda nagle in pokonfine. K nekaterimstopnicam bi moral lestev pristaviti. Hudo jebilo, a hitro.Vrh Kljuc nama je prvifi zakrulilo v zelodcu. No,pa dajmo, se je sprijaznila mama. Oce jepokimal. Kruh je sel za med. Vodo smo lokaliv kravjih pozirkih. Ni je bilo nevredne stvari nev maminem cekarju, ne v ocetovem nahrbtniku.Cesta nam je noge koj uhodila. Dobro smo tolklis Skrpeti po njej. Pod razpetim Bogom smo sepokrizali. Nekaj viSje se je v levo odlocilaFrancoska cesta. Kam neki? A ne gre z nami?Mi pa kar gor pod Pevc! V zanemarjeni senozetisredi visokega gozda, imenovani »Na Roteji«,nas je vznemirilo zarasceno ogrodje podrtekme6ke hi§e. Tik nad cesto. Z bratom sva338 zbrano gledala v jablane: kako zlahka bi bilo vtej samoti oklestiti revne peske (jabolka)! Kmalunad Rotejo se je cesta sprevrgla navzdol v blagklanec. Z zadnje bliznjice pred gostilno v Kosevnikusmo stopili cez mah proti bliznjemu breznubrez dna. Mama naju je do belega tiscala zaroki, da ne bi zlezla preblizu »zekna«. Tja notriso med vojno ljudi metali! Strasno! Toda grozovitosttedaj ni sedla do dna najinih dusic. Oddalec sva vrgla kamen, vsak svojega, potemsmo utihnili. Z vsakim bolj oddaljenim tink-tenkje rasla moja groza. Saj gre do pekla!V gostilni, kamor so Idrijcani pes ze pred vojnoprav radi zahajali, so nas glasno sprejeli. Tavelikim se je odvezal jezik; posebno birtna jeimela dosti pribranega. Ata je igraje ozulil dvadicka, midva pa sva se sla lovit okrog kostanja.Kosevnik za kostanjem se mi je videl neznanskoporavnan, popeglan (a sem znidarjev alinisem!). Kje je tu kaksen resen breg? Nobenegavisokega, daljnega, nedosegljivega Javornikani videti! Saj gremo vendar morje gledat!No, v oceta se je zalezla dobra volja; zlahkame je potolazil: ce bova pridna, bova videlamorje tudi brez slavnega Bernikovega daljnogleda.In se skomjev ne bo treba.POVSOD SAMA REVSCINAS ceste smo zavili v desno. Dvignili smo se cezskromen gric, ki pa vseeno ni bil bogu ukradencas. Kukavic je imel za celo morje. Z mamo bise rada sklonila k vsaki posebej. Za kucljem senam je odkrila prelepa dolina. Cez ponekodmocviren travnik (»Glej, da ne zalije§!«), polepsanz muncem, se je po ilovnatem grabnu tocilprijeten potok, primeren za preskakovanje. Vnjem bi clovek ves dan sledil pisancem inpaglavcem. Kacji pastirji so brneli, lastovke sosvigale. Pusti bregovi niso premogli kaj dostitrave, a roz jim ni manjkalo. Zaspancki, da,zaspanckov se spomnim.S konca doline smo zasopihali v klanec. Nadlesenimi svislimi se je prvifi ponudil nekaksenrazgled nad Kosevnikom - in se tja proti Predgrizemje seglo oko. Izpod gladkih bukev lepegobove meje smo spet trcili na cesto protiCrnemu vrhu. Znasli smo se vrh belega klanca.»Nu, vis, kako nas ima Bog rad!« se je odsoplamama. Od tu naprej smo le skrpete premikali:proti Trebcam je slo samo.Za naju, smrkava mulca, je bilo vse novo.Neverjetno je bilo ze to, da se v teh krajihkmetuje kar po ravnem. Oce je rad pokukal vkaksen hlev. Vpreg in vozov na cesti sva bila