PLANINSKI VESTNIK290»Baterija« soncnih cellc, ki jo je komajda mogoce opazitiodstranjevanju odpadkov, preskrbi s pitno vodoin ciscenju odpadnih voda.• Ker so prave PP vedno postavljene izvenurbaniziranega okolja, bomo postopno poskrbeli,da bo sistem njihove celotne preskrbe cimboljsamozadosten in neodvisen. To predvsem pomeni,da bomo pri vseh reSitvah stremeli zamedsebojno povezavo vseh delov sistemapreksrbe in odstranjevanja odpadnih snovi. Pritem je misljeno npr. izkoriscanje energije, kinastaja pri seziganju odpadkov ali hlajenju elektricnihagregatov, uporaba odvecne energije zapospesevanje razkroja organskih odpadkov ipd.• Pri nacrtovanju sistemov preskrbe bomoupostevali posebnosti vsake PP posebej, kotso cas obratovanja (ob koncu tedna, poleti,pozimi), obisk, dostopnost, moznosti transporta,razpolozljivi vodni viri, trajanje osoncenja, vetrovnerazmere, moznosti enostavnega uprav-Ijanja in vzdrzevanja naprav ter mozni ukrepiza varcevanje z energijo.• Iztrosene dizelektricne agregate bomo zamenjaliz drugimi viri energije, ce pa bodo za tofinancne moznosti, jih bomo zamenjali se prej,preden bodo iztroseni. Kot nadomestne virebomo uporabljali predvsem soncno energijo inveter, kjer pa je mogoce, tudi majhne hidroelektrarne.Tem bomo dajali prednost pred prikljucevanjemna javno elektricno omrezje. Kjer jemogoca u&nkovita zascita pred hrupom, bomodizelelektricne agregate zamenjali s plinskimi.Izogibali se bomo plinski razsvetljavi, za kateroso potrebne zarilne mrezice iz radioaktivnegatorijevega dioksida.• Zavedamo se, da je za ekolosko neoporecnodelovanje PP potrebno kratkorocno nekaj zrtvovati,obenem pa tudi, da je to ze sedaj nujno.Le z mnogimi majhnimi koraki lahko obvarujemonaravo pred propadom.• Pri vzdrzevanju in obnovi PP bomo smiselnoupostevali vse zakonske predpise s tega podrocjain tako prispevali k vzpostavljanju zakonitostipri posegih v prostor.PRESKRBA Z ENERGIJOV Avstriji ocenjujejo, da so ocene energetskihpotreb v vecini PP pretirane. Zlasti za visokogorskePP so ugotovili, da lahko brez vecjihproblemov pokrijejo posamezne potrebe na naslednjinafcin:• razsvetljava in radijske zveze: naprave zaneposredno pretvorbo soncne energije v elektrifino;• kuhanje: propan;• ogrevanje: drva.Kadar bi potrebovali elektricno energijo za moc,bi uporabili prenosni plinski agregat mofii 2 kW,ki bi ga poganjal plin iz kuhinjske jeklenke.PP se med seboj mocno razlikujejo. Zato jetreba vsako obravnavati posebej. Nikakor nimogoce uveljavljati nekih univerzalnih resitev.Pri tem seveda ni misljeno, da bi posameznideli naprav ne bili enaki; le sestav celotnegasistema mora biti prirejen konkretnim razmeram.Najvaznejsi porabniki energije v PP so razsvetljava,kuhanje in ogrevanje dnevnih prostorov.Vse ostalo, kot je ogrevanje spalnic, ogrevanjesanitarne vode za goste ipd., moramo steti zaodvedno udobje, ki si ga lahko privoScimo le vprimeru, da zanj porabljamo odvisno energijonpr. majhne hidroelektrarne. V takem primeruje primerno, da je tudi pogon tovorne zifiniceelektricen.Doslej smo pri opremljanju in ocenjevanju udobjanasih PP najveckrat uporabljali kriterije, kiveljajo za dolinske razmere. Premalo smo upostevali,da so kriticne razmere v PP takrat, koje v njej neobicajno veliko gostov, ki se jim neda ustrefi po normah, ki veljajo v dolini. Spomnimose le na prenocevanje na tleh in mizah vjedilnicah ob tem, da ponavadi komaj slabatretjina gostov udobno pociva na posteljah, ki
PLANINSKI VESTNIKso take kot doma; na nemogoce razmere vjedilnicah nasih PP, ki smo jih opremili z nerodnimiizrezljanimi stoli, kakrsne imajo v vsakidolinski gostilni, nimamo pa kam odloziti nahrbtnikain druge opreme. Toda ali ima to splohkaksno zvezo z energijo? Kdor je imel priloznosthoditi po hribih drugih alpskih dezel, je lahkougotovil, da ga je vsak oskrbnik skoraj ogorcenoopozoril, da s smrdljivimi cevlji, nabasaniminahrbtniki in drugo opremo v ogrevani jedilnicinima kaj poceti! Tu bomo svoja prepricanjamorali se precej spremeniti.MOZNOSTI ZA ENERGETSKO PRESKRBOPPPrikljucek na javno elektricno omrezje je obicajenskoraj pri vseh nizje lezecih PP, niso paredke tudi visokogorske PP, pri katerih je biloomrezje izdelano posebej zanje. Ti prikljucki sonajveckrat izvedeni z drogovi in v tezavnihvremenskih razmerah ne zagotavljajo zanesljivegaobratovanja. Najbolj pa motijo videz gorskepokrajine. Zato jih zavodi za varstvo kulturnein naravne dediscine najveckrat ne dovolijovec. Kljub temu lahko ugotovimo, da so takielektricni vodi se vedno primernejsi kot sodi znafto ter hrupen in smrdljiv agregat v luzistrojnega olja sredi travnika pred PP. Najprimernejsaoblika elektricnega voda je zemeljskikabel, ki pa mora biti vkopan tako, da karnajmanj moti okolje. Na vseh kriticnih mestihpri prehodih pod potoki in hudourniki mora bitiLetos je bila po dolgem casu spet pravazima in upamo lahko, da bo tudi pravopoletje. Alije to kaksen znak narave, da sezivljenje spet vraca v normalne okvire in dabomo spet zaceli ziveti normalno, kar bilahko pomenilo tudi v soglasju z naravo?Upamo lahko, da bomo, ljudje izpod gora,spet zaceli normalno hoditi v normalne gorein da se bomo tarn spet normalno obnasali.Da bo, na primer, spet zace/a cela druzinahoditi po gorskem in gridevnatem svetu: nesamo ob koncu tedna, ampak v casu pocitnicin dopustov nasploh, da bomo del pocitnicpreziveli v gorskem svetu, na kaksnemprecenju, na primer, ali na kaksni kroznituri, na kateri se bomo bodisi nekaj vederovvracali v isto planinsko koco, bodisi hoditiod koce do kode; ne samo po modnihplaninskih poteh in po modnih vrhovih, ampaktudi po grebenih in brezpotjih, kjerbomo komajda kdaj sredali kaksnega cloveka;ne samo po <strong>Julij</strong>skih in Kamniikih Alpah,ampak tudi po stezah Notranjske in Dolenjkabelposebej zasciten, kar vcasih zahtevavelike stroske.Majhna hidroelektrarna kot vir energije je prinasih PP uporabljena le enkrat. Vendar somale hidroelektrarne med vsemi obnovljivimiviri energije se najbolj razvite in tehnicno dognane.Zafietni stroski so sicer veliki, vendar sezagotovo povrnejo.Za manjse PP imajo v Avstriji razvite takoimenovane »alternativne« majhne hidroelektrarne.To so prenosne, kompaktne naprave, kijih cez poletja postavijo na primerno mesto,vodo do njih pa speljejo kar skozi gasilske ceviali cevi za gnojevko. Prednost teh elektrarn jev Avstriji tudi ta, da zanje ne potrebujejo posebnihdovoljenj, ki so sicer potrebna za obifiajnomalo hidroelektrarno.Skupna energija, ki jo zemlja prejema s sonca,je desettisoikrat vecja odprimarne energije, kijo porabi vse clovestvo. ZaI se te energije neda v celoti izkoristiti. V gorah so razmere boljsekot v dolini. En kvadratni meter povrsine prejmedo 1400 kWh soncne energije na leto. Ker jedotok soncne energije najvecji poleti, ko PPporabijo najvec energije, je sondna energija kotvir energije posebej primerna za izkoriScanje.Tudi cenovno postaja soncna energija cedaljebolj ugodna. Se najpomembnejsa pa je njenaekoloska neoporecnost in vsaj za nasa merilanjene neskoncno velike zaloge.Soncno energijo lahko izkoriscamo pasivno inaktivno.Pasivno izrabljamo soncno energijo tako, daDRUZINSKAPOTEPANJAske, Primorske in Prekmurja, pa tudi poSavinjskih Alpah in Gorjancih, na primer.Na takih poteh bomo bolj skupaj, kot bi billsicer, se bolj se bomo spoznavali in se vsiskupaj kaj nautili: predvsem skromnegazivljenja in premagovanja naporov, opazovanjazive in mrtve narave, spoznavanjanaravnih zakonov in lastnih zmogljivosti, patudi domacinov, saj ni nujno, da bi vseskozihodili le po visokogorju.Morebiti pa bi na teh gorskih potepanjihmimogrede lahko kaj naredili tudi za planinskoorganizacijo: poskusali bi ziveti tako,kot mislite, da je pametno ziveti v hribih, obtern pa bi ocenjevali vsako planinsko kocoposebej, v kateri boste, in svoja mnenjaposiljali tja, kjer bodo tudi letos izbirali najprijetnejseslovensko planinsko domovanje;poskusali bi vplivati na druge, naj vsaj vprostorih planinskih ko6, kjer je veliko ljudi,ne kadijo; poskusali bi z lastnim zgledompokazati, da veselje ni isto kot objestnost inda je mogode v kodi zapeti, ce ze takonanese, tudi brez prevelikih doz alkohola.Vsi skupaj lahko poskusamo spet nareditigore vsestransko prijetne - tudi tako, da ses tistimi, ki jih imamo radi, za nekaj dopustniskegadasa preselimo vanje. Verjemite: tone bo samo pesem, to bo ena sama Ijubezen.M. R.291