PLANINSKI VESTNIKTudi Reinholdu Messnerju, osvajalcu vsehosemtisocakov, vsestranskemu alpinistu inavanturistu, prosto plezanje ni tuje. Leta 1968je v srednjem stebru Heiligkreuzkofla v Dolomitihprvic preplezal sedmo stopnjo. Istega letaso na konferenci predstavnikov planinskih organizacij,na kateri so bili zastopniki 23 dezel,predpisali, da je stopnja »sest plus« absolutnameja clovekove zmogljivosti, visje stopnje pa bibilo mogoce splezati le z izredno dovrseniminapravami. In kaj je Messnerju ostalo drugega,kot da je prej omenjeni smeri dal oceno VI+!Medtem so plezalci v ZDA brez tehnicnih pomagalplezali osmo stopnjo. Bridwell in njegovadruscina so dali podiage modernemu sportnemuplezanju, za katerega je potreben intenziventrening in posebna oprema (magnezija, plezalnicopati, zatici).A tudi v Evropi se plezalci niso vdali »zemeljskimhrckom v rdecih dokolenkah«. Kurt Albertje bil eden med prvimi, ki so naslikali rdece pikev stenah. To navado je prevzel frankovskimplezalcem, kjer so rdece pike uvedli leta 1975.Takrat je bil tarn najvecji dosezek VI+; prvasedmica je »padla« leta 1976 (Pumpris - HelmutKiene, Reinhard Karl), prva osmica paleta 1978 (Direktna superlativa, Saska Svica -Bernd Arnold). To je bilo istega leta, ko jeAmerican Ray Jardin zmogel smer z oceno5.13 a (5.13 - ameriska desetka). Stiridesetmetrskaprevisna poc v rahli zajedi je bila dolgocasa pojem za najtezje, ob svojem nastanku padalec nad vsemi drugimi.AMERISKO IN EVROPSKO PLEZANJESele leta 1979 je mednarodno zdruzenje planinskihorganizacij prav nerado proglasilo sedmo314 tezavnostno stopnjo kot mozno...Plezalci pa so prehitevali sami sebe. Vecalo seje stevilo smeri in plezalnih centrov in pravnihce ni imel vpliva na mnozico navdusencev voprijetih hlacah, premajhnih plezalkah in z rokami,belimi od magnezije. To leto je amerikaniziraniJaponec Tony Yaniro ob slikovitem jezeruTahoe v Kaliforniji po dveh mesecih trdega delapreplezal smer Grand llusion (5.13c). Pomislimo:X- leta 1979! To je bilo takrat, ko smo prinas dobili prvo sedmico (Ta tezka v Dolzanovisoteski) in osmico (Raz za malo kladivce vPaklenici). Slovenska alpinisticna javnost se jepreprosto zgrazala nad Iztokom Tomazinom,ki je po odpravi v ZDA prosto ponovil nekajnasih tehnicnih smeri brez uporabe klinov, lestvicin - ojoj! - celade.Zacetno navdusenje nad sportnim plezanjemse je pri nas kmalu poleglo, predvsem zaradimetanja polen pod noge prvim zagrizenim plezalcem.In ko so tudi v Evropi obstajale ze prvedesetke (spomladi 1983 je Wolfgang Gullichsplezal smer Mr. Magnesia - IX+, jeseni istegaleta pa Jerry Moffat smer Face - X-), se je prinas sele zacel pravi razvoj sportnega plezanja.V nasprotju z Evropo, ko je bil problem zocenami, se v ZDA se vedno kresejo mnenjazaradi nacina plezanja in varovanja. Americaniso bili v prvih letih prostega plezanja brezkonkurence. Imeli so najtezje smeri in najboljseplezalce. A vse smeri so potekale po poceh, kizahtevajo poseben nafiin varovanja. V njih nisvedrovcev, temvec je treba med plezanjemsproti namescati posebne pripravice, ki drzijo(ali pa tudi ne) na trenje. Glede na zgradbo pocije to cisto iogicen nacin plezanja, samo varovanjepa je pri tern tako zahtevno, da se plezalecbolj posveca namescanju zaticev kot pa plezanju.Tudi z vrtanjem lukenj za svedrovce v Amerikini tako kot pri nas, ko se spustis z roba stenein to opravis visec na vrvi. Americani - tradicionalnistivrtajo med plezanjem in za namescanjeenega svedrovca porabijo tudi po vec ur. Kosmo pred petimi leti v Joshua Tree opazovalitaksnega zagrizenca, se nam je vse skupajzdelo posteno neumno. Po nekajurnem razbijanjumu je koncno uspelo in od svojih kolegovje sprejel pohvalne besede: »Good job,Bob!«...Zaradi takega konzervativnega pristopa sokmalu zaostali za Evropo. In ko sta PatrickEdlinger in Wolfgang Gullich kot za salo»pospravila« vse njihove top smeri, je nekajameriskih plezalcev vendarle pomislilo, daevropski nacin ne more biti slab, ce daje takerezultate. Plezalna srenja se je razdelila in»odpadnikov« je bilo vedno vec, prva med njimipa vedno in povsod Todd Skiner in AllanWatts. A vsak od njih je kmalu dobil svojolekcijo. Christian Griffiths, na primer, je vdomaeem Eldorado Canyonu v Koloradu splezalParis Girl, markantno navpicno plosco, ki jekar klicala po vzponu, a do tega ni prislo zaradiprepovedi vrtanja svedrovcev od zgoraj. Griffithpa je storil prav to prepovedano dejanje; todase preden se je zavedel, so mu izbili vsesvedrovce. Zavrtal jih je ponovno, smer pa je
PLANINSKI VESTNIKzaradi tega postala le bolj slavna. Tudi najostrejsitraditionalist;, kot sta Ron Kauk inJohn Bachar, so pocasi spoznali, da je evropskinacin pravi. Sportno plezanje se je v ZDAdokoncno razmahnilo. Pojavili so se odlicniplezalci, ki so se izkazali tudi v Evropi. ScottFranklin, Lynn Hill, Robyn Erbesfield in JimKarn so nova generacija, ki trenutno posegapo najvisjih mestih v svetovnem pokalu in plezanajtezje smeri.DESETKA IN SE VECPrestavimo cas spet za nekaj let nazaj! Povzponu v Grand llusion nekaj let ni bilo tezjesmeri v Ameriki. Sele septembra 1985 je AlanWatts preplezal prvo 5.13 d (X). Clovek, ki jeodkril enega od najlepSih plezalnih centrov,Smith Rock v Oregonu, je potegnil markantnostiridesetmetrsko smer in zanjo potreboval tridesetdni studija. East Face of Monkey Faceima malo ponovitev, a kljub temu tudi zensko.Predlani jo je preplezala znanka s tekme vKranju, Fracozinja Corine Labrune.Tudi v Evropi smo leta 1985 dobili prvo cistodesetko. Didier Raboutou je v francoskemplezalisfiu Buoux zmogel ogromen previs, posejamle z luknjicami za prst ali dva. Chouca imadanes oceno 8a+(X-) in tudi ta ima ze zenskeponovitve. Prva jo je preplezala Catherine Destivelleleta 1988.Naj povem se nekaj besed o Buouxu. Je pravnekaj posebnega zaradi svoje luknjicaste skale.Ce plezalec nima mocnega vsakega prsta posebej,le s tezavo premaguje tamkajsnje tezave.Tako je bilo v prvih letih plezanja v tern centru,ko nihce ni bil navajen take plezarije. Ko pa sosi plezalci s treningom prste okrepili, je marsikaterasmer izgubila svojo prvotno oceno. Buouxje znan tudi po tern, da je bilo celotno obmocjenekaj let zaprto. Leta 1983 se je namrec tarnzbralo vec kot tisoc plezalcev. Stevilni so sipostavili sotore, si kuhali in se seveda izkazalis preserno druzabnostjo. Tako ni bilo nic cudnega,ce se bliznje prebivalstvo taksnega navalain se zlasti njegovih posledic ni nic kaj razveselilo.A plezalci si niso delali sivih las. Francija jeprepredena s stenicami, primernimi za plezanje.Zato ni nic cudnega, da je postala velesila vsportnem plezanju. Francozi so na celu z PatrickomEdlingerjem, Catherine Destivelle,Marcom Le Menestrelom, pa Didierjem Raboutoujem,Isabelle Patissier, Nanette Raybaud,J. B. Triboutom do popolnosti izpililitehniko plezanja in ni bolj elegantnih in preciznihplezalcev.Pa se en vzpon se je leta 1985 za vednozapisal v zgodovino sportnega plezanja. V avstralskempoletju 84/85 je Wolfgang Giillich obiskalznani narodni park Mt. Arapiles sredi avstralskeravnine. Po sestih dneh dela v »projektuza prihodnost« mu je uspelo. Punks in the Gymje dobila oceno 31/32, kar je cista desetka, akmalu je postalo jasno, da je ocena prenizka.Tudi Wolfgang sam je priznal, da smer zasluzioceno X+.Sale leto pozneje sta bili splezani prvi X+ vFranciji (La rage de vivre in Ravage - obe jepotegnil Marc Le Menestrel) in v Ameriki legendarnaTo Bolt or not To Be (5.14b). Jean-BaptisteTribout, znan kot Jibe, je s sedemnajstimi315