Julij-Avgust - Planinski Vestnik

PLANINSKI VESTNIKjanuarja - v najslabsem primeru! - v Barilocah.Pri vecerji smo sklenili, da bomo v sredo, 23.decembra, po moznosti pospravili campamentoII.PADEC V RAZPOKOKo smo torej prisli v to taborisce, smo takojzaceli pospravljali in basati nahrbtnike. Sprvasmo nameravaii prespali na tern kraju, ker pase je vreme slabsalo, smo sklenili, da se vrnemo.Pripravili smo si juzino in se potem odpraviliv dolino, da bi prespali v campamentu 1: hotelismo praznovati sveti vecer v hotelu z oskrbnikovodruzino, pa smo kljub dezju odrinili dalje. Karsmo pustili, je bil prazen sotor. Sli smo raztreseni,zadnji sem bil jaz, pred menoj pa je hodilBirger. Priblizno eno uro od campamenta je bilzelo kocljiv teren: ne po ledeniku in ne posuhem nisi mogel varno hoditi, pa so nekateriizbrali pot po ledu in drugi po suhem. Tirolec jepred menoj stopil z ledu; derez ni snel, temvecje hodil po skalah z njimi. Hotel sem se podvizati,da ga dohitim, a preden mi je to uspelo,je spet izginil med stolpi ledu na ledeniku.Gledal sem za njim in ga opazil med stolpoma,se trenutek - in mu je zdrcalo. Po padcu se mije zazdelo, da je zgrmel globoko.Vrgel sem z rame nahrbtnik in plahto, s katerosem bil pokrit, in s cepinom v roki hitel protikraju, da bolje vidim, kje je. Zaslisal sem globokov ledu stokanje. Nastavil sem roko na ustain zakrical: »Vrv, vrv, Birger je padel!« Nizje doliso se ustavili, a me niso razumeli. Ponovil semklic o nesreci in potem med ledom izginil vsmer, kjer je izginil Tirolec. Pred menoj se jecez nekaj trenutkov odprla poc; dve steni sta jotvorili, ena ledena in ena skalnata. Tirolec jezdrsnil do sem in ker se ni mogel niti ujeti, nitiodskoditi, je zdrsnil notri. Odpel sem dereze inzacel lesti v zrelo, a ga nisem mogel videti.Medtem sta prisla Se Dinko in Carlos in vrglavrv v brezno. Birger se je oglasil, sam privezalnahrbtnik na vrv in Dinko je spravil prtljago nadan. Nato se je Tirolec se sam navezal in sampriplezal ven. Vrv, ki jo je Dinko spustil, jemerila 25 metrov in ce odstejem za vozel 5metrov, je Tirolec frcal 20 metrov globoko in semu ni nic zgodilo. Res sreca! Toda omenim naj,da so bila tla, kjer se je ustavil, pokrita z debeloplastjo majhnih kosckov ledu, ki neprestanopadajo v globino, in to je ublazilo padec. Oddahnilismo se: ne le, da bi nam bilo zal zanj, tudiza nas ne bi bilo prav nic prijetno spravljatiranjenca v dolino.Pocasi smo se priblizali hotelu ter prikolovratilitja premoceni in - priznam - tudi malce utrujeni.KONEC MORECEGA CAKANJAIzpolnili smo svojo nalogo v tern kraju. Steli inracunali smo, kdaj pridemo v Bariloce. Optimistiso bili prepricani, da za novo leto, pesimisti paso menili, da za Tri kralje.Z vso vnemo smo pripravili praznik bozica. Nicni manjkalo. Nihce ni slutil, da bomo tako dolgosedeli v tem kraju.Pa vendar smo danes ze 18. januarja in je dvepopoldne. Roji mi po glavi, da bomo moralimisliti na resitev s splavom.A kaj, strela, je to - ali so ljudje ponoreli? Vsevpije: »Lancha«.Skocim k oknu in res se ob pomolu ustavljabarka. Vse vpije, kricim tudi jaz.Se isti dan smo se vkrcali z vso ropotijo nabrod. Ledenik se je lomil kot ponavadi, grmeloje, voda je sumela in se penila.Hitro smo izgubili izpred oci ledenik sv. Rafaela.. Hvala ti, nadangel Rafael, ti zascitnik potujocih,ki si spremljal Tobija in ga cuval nezgod in situdi nad nami razpel mehke peroti svojih kril nabozji ukaz!VISOK JUBILEJ PROFESORJA IN PLANINCAHINKO URSIC - OSEMDESETLETNIKJANEZ DOLENCTolminski rojak Hinko Ursid obhaja 30. julijaletos svoj 80. rojstni dan. Pregled njegovegazivljenja in dela je izsel v PV ze leta 1971, zasestdesetletnico. Tokrat sem ga v zacetku majaletos obiskal v njegovem tolminskem stanovanjuin povedal mi je se marsikaj novega osvojem zivljenju.Hinko, kje in kaksne so tvoje korenine?Oce in mati sta bila s Sela pri Volcah, doma zmalih kmetij. Oce je hodil najprej drvarit v daljnekraje, potem je delal pri gradnji zeleznice poSoski dolini in po vojascini postal zeleznicar,progovni cuvaj. Rodil sem se na zelezniskipostaji v Sentmavru pod Sabotinom. Ko so menesli h krstu, so se botri napili in me pozabili vgostilni na peci.Kako si pretivei otroska ieta?Nisem bil se Stiri leta star, ko so Italijani napadliAvstrijo. Zaradi blizine meje so naso druzinopreselili najprej v Breze na Korosko, potem pav Radovljico. Tu sem hodil v osnovno solo, kjerme je ucil znani bovSki solnik Franjo Klavora,tedaj lep, mlad ucitelj. Vsako jutro je pregledal,ce imamo umita usesa in rake.Kako si se pa solal na srednji soli in uzivalsolske poditnice?Radovljiski dekan Fatur, sorodnik pisateljiceLee Fatur, je posredoval, da so me sprejeli vSkofove zavode v Sentvidu. Tarn sem imelodlicne profesorje: Breznika za slovenscino(bil sem mu razredni bralec), Bevca za latinScinoin grscino, Solarja za francoScino, Samsoza nemscino in Trdana za najljubsa mi predmeta- zemljepis in zgodovino. O pocitnicah semimel dobro dijasko druzbo; kopali smo se v SaviBohinjki pod Cajhnovim jezom. S svojo druzbosem tudi zacel hoditi v hribe: najprej na Begunj- 323