Julij-Avgust - Planinski Vestnik

PLANINSKI VESTNIKOPISOVANJE PLEZALNIH VZPONOV PRI NAS2500 SMERI IZ SLOVENSKIH STENTONE GOLNAROdkar so zaceli Ijudje hoditi v gore, so tudi boljali manj bogato opisovali svoje vzpone. Nekateriso ob opisovanju kakega vzpona prelili napapir vsa svoja custva in notranje dozivljanje,drugi pa so opisovali bolj razumsko. Svojeopise vzponov so objavljali v razlicnih tedanjihrevijah in dasopisih. Prvi opisi gorniskih tur sose pojavili tudi v naslh revijah.Planinski vestnik je skromno opisoval vzponeze od leta 1895 naprej. Sele leta 1905 pa jezacel objavljati tudi opise alpinisticnih vzponov.Takrat je dr. Svigelj v nekaj Clankih opisalJulijske in KamniSke Alpe.Posamezniki so zadeli nafcrtno zbirati smerivseh plezalcev. Tako so nastali prvi arhivi. Tiso bili kasneje osnova pri pisanju plezalnihvodnikov.O naSih gorah so prve vodnike napisali in izdalitujci. Tak vodnik je izdala ceSka podruznica leta1898 - »Slovanske Alpy«, »Savinjske Alpy«1900. leta in »Julijske Alpy« leta 1902. Prvislovenski planinski vodnik »Savinske planine«je izdal leta 1902 Fran Kocbek.Prvi samostojno izdan alpinisticni vodnik prinas je bil vodnik »Na§ alpinizem«, ki je izSelleta 1932. Avtorja Mirko Kajzelj in HerbertDrofenik sta zbrala opise vecine do tedaj preplezanihsmeri v slovenskih Alpah. Razen podrobnihopisov so bile v knjigi tudi dobre skicesten z vrisanimi smermi. S to knjigo sta postavilanekaksen model kasnejsim opisovalcem.Na naslednji vodnik je bilo potrebno cakati 22let. Vodnik »V naSih stenah« predstavlja nada-Ijevanje ze postavljene zasnove, novost v njempa so bile fotografije z vrisanimi smermi. Vodnik»Vzhodne Julijske Alpe«, ki je izSel 16 letkasneje, se je lotil ozjega podrofija. Opisoval jeogromno bero smeri na obmorjju Julijskih Alp.S tern vodnikom se je zadelo tudi obdobjeneprekinjenega izdajanja plezalnih vodnikov prinas.Vodnik »Korosica« avtorja Bojana Pollaka, kije izsel leta 1973, je bil nekaj posebnega, kerje vseboval graficne sheme posameznih smeri.Kasnejsi avtorji plezalnih vodnikov so imeli vteh Stirih vodnikih dober vzorec za opisovanjesmeri in pisanje novih vodnikov. Razen v vodnikihin publikacijah, ki so nasteti v nasem prispevku,so nasi alpinisti objavljali opise posameznihsmeri ali celotnih obmocij tudi v Planinskemvestniku in v Alpinisticnih razgledih.Izdajanje vodniske literature je pomembno zarazlicna podrocja:• kultura: plezalni vodniki so del literature ins tern del splosne kulture nekega naroda;• geografija: odkrivamo ze preplezane smerina posameznih obmocjih; s tern spoznavamoobmocja, stare poti, steze, prehode;332 • zgodovina in etnologija: spoznavamo dogodkeiz preteklosti. prebivalce obmocij, njihovenavade in obicaje;• Sport: preprecujemo, da bi §le stare smeri vpozabo, s celovitirn pregledom vseh smeri patudi spodbujamo alpiniste k plezanju novih -prvenstvenih smeri;• varnost: zaradi dobrih opisov ni orientacijskihtezav, vodniki pa opozarjajo tudi na morebitnanevarna mesta v steni, na potrebno opremoin na moznost bivakiranja itd.SMIRI PO FLIIALHEH VODHICKU HMJGRtSIU DOLINA3 RAZ (GILBERTI)FLOREAN1NILEVI PI0SSIS STEBER (DESUI PIUSSI)PIUBSI-SORHVIT03 ZHJEOk (C0ZZ0LINO)HIHELIC-2UHERHHDSKOK-1UHBR2720.2930.3132.33.34.OBLIKOVANJE VODNIKOVilDINJAVAR. BRATOV PODGORHIKtan RAZ SPOMIHOVGAMSOV ROBVAF- 1IDIHJIPRIJATILJSKA BHERFLAHINGOIt. LOBILLO36 SPOHIHSKA A. KOKAVERJALodimo dve temeljni oblikovni zasnovi. Po prvirazvr§6amo smeri kronoloSko, torej v casovnemzaporedju, po drugi pa orografsko - od leveproti desni, 6e gledamo od vznozja v steno.Prvi nacin opisuje najprej prvo preplezanosmer, nato po vrsti ostale, zadnja preplezanasmer pa je na zadnjem mestu. Taka zasnovaomogoca sprotno dodajanje (vstavljanje, prilaganje)novih smeri in tudi pri ponatisih je deloolajsano, saj lahko obdrzimo ves stari del indodamo le opise novih smeri. Za uporabnikapa je vodnik, ki razvrSca smeri na tak nadin,manj prakticen in pregleden. To se posebnovelja za opise sten, v katerih je veliko smeri.Drugi nacin je zelo preprost za neposrednouporabo, pri ponovnih izdajah pa lahko pride