Julij-Avgust - Planinski Vestnik

PLANINSKI VESTNIKfilm; vsakrsna disharmonija, ki ne ustvarja tretjedimenzije, pa avtomaticno kaze na filmski neuspeh.VsakrSno drugacno kritisko pocetje je zgoljimpresija, ki s pravo filmsko kritiko nima nobenezveze, tudi ne nikakrsne teze in ocenjevalneveljave.*Zatorej poglejmo, kaj nam Tomaz Ravniharkaze v filmu Katedrala Lotse.Ceprav je osnovna izrazna enota filma zakljucenasekvenca, o sekvencah v Ravniharjevemfilmu skorajda ne moremo govoriti. Forma sekvencepogojuje njen miselni lok, njeno koherentnost,ki se vizualno odraza v jasnem zacetkuin sekvencni izpeljavi. Sekvence v KatedraliLotse zaradi nekoherentnosti razpadajo na posamicnekadre, ki so med seboj zelo ohlapnopovezani; predvsem pa - prvi kader skoraj vnicemer ne pogojuje naslednjega. Prva vecjaenota v filmu kaze Cesnovo spoznavanje mestnobudisticnegamiljeja. Kamera belezi sameznane, ze tisockrat videne posnetke, ki zaradikliSejskega pristopa gledalcu ne posredujejonobenega novega sporofiila. Zaradi »uniformiranosti«posnetkov se je ze zdavnaj izgubilatudi njihova folklorno-etnografska vrednost.- Cesen se vzpenja po stopnicah budisticnegatempija, sedi, zamiSljeno strmi...Zakaj to Cesnovo vzivljanje v drugo kulturo,drugo religijo, to vzpenjanje po budisticnemsvetiscu, ni jasno. Cesen-plezalec je priSel vHimalajo, med gore, prisel je osvojit vrh Lotseja;vsakrsna drugacna preokupacija ga samo »moti«v njegovi kristalno jasni nameri. Ce bi vsajstrmel v Lotse, bi clovek se nekako sprejel tafilmski uvod; tako pa strmi »v prazno« in onemogocenoje ze na zacetku vsakrsno vzivljanjev Toma Cesna, filmskega protagonsita.- Cesen na poti v bazno taborisce...Cesna vidimo samo v dveh, treh situacijah, napoti, na mostu, pred baznim taboriscem, kar jeslikovno premalo, da bi avtorju uspelo prikazati»dolgost« te hoje; in kar bi bilo se bolj zanimivo,razumeti Cesnovo »priblizevanje« gori. V temsklopu kadrov manjka temeljna izrazna komponenta- obelezje casa, trajanje. Cesen pa6samo hodi, kot bi lahko hodil tudi po kranjskihulicah. Ta njegova hoja je »prazna«, v njej sene izraza niti ne Cesnova zelja po osvojitvivrha, ne strah, ne neudakanost, nid.- Cesen v baznem taboriscu goreDober, pomemben trenutek filma, ko se Cesensooca z Lotsejem. Moti samo ponavljanje istihizrezov kadrov in staticnost Cesna samega.Razgibani plani bi montazno zagotovo vzpostavilipotrebno napetost, ki bi z glasbenim akcentomse potencirala izjemnost izpovedi.Pripravljanje nahrbtnika deluje zaigrano, zatoizumetniceno, >>hitchcockovsko« pojavljanjefilmskega avtorja pri slovesu pa je Cesnovemuodhodu proti Lotseju odvzelo vsakrSen pridihdokumentamosti.- Cesen napada steno LotsejaGre za osrednji del filma, ki pa ga v filmu takorekoc ni. Celotna sekvenca spet nima nobene-* Mimogrede: filmska ustvarjalca Crt Skodlar in Bostjan Hladniksta v sodobni siovenski filmski kritiki popoina anonimneJa.ga zacetka, plezanje v ledeniku je zaigrano, nezasledimo nobenega napora, nobenega dvobojas steno, plezanje ni locirano (ker je paczaigrano), gore so plakatno dale6, statifcne,mrtve, Cesnovo plezanje ne vzbuja nobenihemocij; nifi se ne dogaja. Nobeni oblaki se nepodijo po nebu, ni plazov; zelo kmalu tudi nivec Cesna. Gledalec pa se spraSuje; kaj najsploh gledam, zakaj moram gledati ta »nic«?Osvojitev vrha! Kaksen izjemen Cesnov dosezek- pa kako prazen film! Geografski vrh nihkrati tudi filmski vrh. Film je linearen. Nobeneborbe, nobenega napora, nobenih nevarnosti,nobenih tezav z dihanjem, nobene utrujenosti.Same staticne, koledarsko osvetljene gore - oddalec, seveda. Hkrati tudi nobenega vzduSja. Vbaznem taborisdu kot da ni napetosti, negotovosti,skrbi za Cesna v steni. Pa Cesen sploh jev steni, se upraviCeno vpraSaS?Bazno tabori§6e se v filmu spet pojavi s Cesnovovrnitvijo v dolino. Pravi cudez je, kako jeavtorju uspelo izniditi vsakrsno dokumentarnopristnost veselja ob sreCanju, ob uspehu. Zvnovicnim vstopom avtorja v filmsko sliko sezastavlja temeljno vprasanje, kdo sploh je protagonistKatedrale Lotse, Tomo Cesen ali TomazRavnihar.In kje je ta tako cudovita in tako prekletaHimalaja?- Tomo Cesen v sotoruPredvsem - zakaj v sotoru. ki s svojo dominantnordeco barvo »zakrije« Cesna do te mere, dananj, glavnega junaka, ne mores biti pozoren?Vsakrsna druga lokacija v naravi Himalaje bigovorila v prid Cesnovi pripovedi in ljubezni dogora bolj kot scena v sotoru.In to je pravzaprav vse.Seveda, tu je Se Cesnov tekst. Ima dovoljosebne barve, da bi lahko »pomagal« sliki in joskusal nadgraditi, ce bi ta slika v filmu splohbila. Na nekaterih mestih - na primer, ko seCesen po meliScu »sprehodi« v bazno taborisce,tekst pa pripoveduje o hudem peklu sestopa- deluje slika prav smesino kontrastno s tekstom.Slika nasploh: prevec staticna, brez obfiutka zadokumentarnost, nesproSSena, neodzivna, brezvsakrSne prostorske dimenzije.Film je posnet brez drugega, tretjega plana.Montaza: rezijsko suhoparna, med posamidnimikadri ni nobene kineticne zveze, nobene napetosti.Isto velja za ostre prehode med sekvenCnimisklopi. Popolno pomanjkanje domisljije jepripeljalo do »mrtvega« filma. Nobene »sile« niv filmu, ki bi ga gnal naprej. Ni ne dogodka(manjka namred resno plezanje, manjka vrh,manjka spust, torej manjkajo vsi elementi uspeha),ni ne psihologije, ker ni Toma Cesna v tistiobliki, da bi gledalec z njim lahko vzpostavilkakrsenkoli odnos. Tudi tekst ne more presecite psiholoske asepticnosti, kajti Tomo Cesen jefilmu posodil samo telo, duse pa zagotovo ne.V montaznem smislu Tomaz Ravnihar ne locimed bolj in manj pomembnimi vsebinskimi elementi.Vse sekvence imajo isti ritem, nifi ni boljpoudarjeno na racun manj pomembnega prizora.V tem nizanju kadrov ni nobene prispodobe 357