Julij-Avgust - Planinski Vestnik

PLANINSKI VESTNIKlonimbus), ki daje obilne in intenzivne padavine;neredko pada iz njih tudi toca. Blisk in grom statudi njegova redna spremljevalca.Poleg opisanega toplotnega vzponskega tokana sprednji strani oblaka se v zadnjem deluoblaka razvije moden padajoci tok hladnegazraka, cim zafine padati dez. Oba zracna tokovase zdruzita v velik vrtinec, cigar hitrost je ternvecja, cim vecja je njuna temperaturna razlika(pravila 11, 12, in 23). V trenutku, ko se obazracna tokova strneta in pride do krozenjazraka, pricne nevihta potovati. Neurje potuje vsmeri proti toplejsemu zraku.Opazujmo sedaj se ziva bitja:1. Zuzelke (zlasti muhe in obadi) postajajo obblizanju slabega vremena nadlezni.2. Nekatere rastline se pred nastopom slabegavremena zapro, ob lepem pa odpro (bodecaneza).3. Nizko letanje lastavic obeta slabo vreme.4. Trganje po sklepih, sveze zaceljenih ranahin kostnih prelomih napoveduje spremembo(poslabsanje) vremena.Tudi ta vremenska pravila, ki so nastala napodlagi dolgoletnih opazovanj in izkustev, danasnjameteorologija (in medicina) potrjujetaoziroma razlagata, saj so v zvezi s spreminjanjemzracnega pritiska, relativne vlage in temperature.Vendar naj bi pri ugotavljanju smeri vetra upostevalivisinske vetrove, katerih smer ugotavljamopo smeri gibanja oblakov.PRVA KOCA SOSKE PODRUZNICE SPDTRILLERJEVA KOCA NA KRNUCas blazno hitro tece: pred 90 leti so na Krnuodprli prvo slovensko planinsko koco. Dne 5.avgusta 1901 je bila ob skromni, a velidastnislovesnosti otvoritev, ki jo je sstiri dni pozneje,9. avgusta, nadrobno popisal casnik Slovenskinarod. Iz tega prispevka, ki ga v celoti ponatiskujemo,je mogoce spoznati tudi nekatereljudi, ki so takrat zahajali k nam v gore, in nadin,na kakrsen so prijatelji gorskega sveta takrathodili tja, kamor jih je gnalo srce: hoja na Km,na primer, je bila prava ekspedicija - pa bi bilokar krasno, 6e bi si lahko taksno odpravoprivoscili tudi dandanasnji. (Op. ur.)Kdor hoce imeti na planinah lepo vreme, najgre na nje v slabem vremenu, ker za dezjemsije sonce. Dezevalo je, ko smo 3. avgustasedli na vozove proti Bledu. Golica, Stol inBegunscica bili so vsi zaviti v dezevne oblake,a proti Bohinju je kazalo bolje. Prepricani smobili, da bomo imeli na nasi dolgi in tezavni potinajlepse vreme. Na Bledu pozdravljali so nasnavduseni Cehi, s katerimi smo se seznanili priotvoritvi Tomceve koce na Begunscici. Kaj radibi se bili ustavili tarn nekoliko casa, a rediteljizleta odmigal je s svojo castitljivo brado. Drdralismo dalje proti Bohinjski Beli, kjer so naspozdravili prvi solncni zarki. V Bohinjski Bistriciokrepdali smo se nekoliko, ker marsikdo tistidan ni imel casa obedovati. Cez pol ure bili smozopet na vozu. Dva krepka bohinjska konjapotegnila sta nas dalje proti jezeru in po krasnisencni strani ob jezeru do izvira Savice. Jakoradi bi si bili ogledali ta divni slap, ki je ravnosedaj jako mogocen, a ni bilo casa; za pol ureprisli smo prepozno sem.ZAKLADI POD BOGATINOMVodnik Sest nas je ze nestrpljivo cakal. Naprtimosvoje nahrbtnike in hajd navzgor na Komnopo lepi in sencni poti, katero je napravil baronBorn. Ob devetih zvecer dospemo v Bornovolovsko koco, katero ima sedaj v najemu grofKewenhiiler. Upraviteljstvo grofovega lovanam je blagovolilo dovoliti, da smemo prenocitiv koci. Prijazni grofov lovec pripravil je dobrosuho mrvo, prinesel vode in zanetil ogenj. Dasmo se dve uri prav krasno zabavali v koci, zato so skrbeli pevci in nas Miha, ki je bil danesbas dobre volje. V koci je prostora za pet dosest oseb, a nas je bilo jednajst, pa dva planincase precej siroka. Stisnili smo se torej nekakotako, kot slaniki v sodu in spali smo kakor jekdo mogel do stirih zjutraj.Ob peti uri korakali smo ze dalje proti planiniGovnjac, kjer smo dobili izvrstno mleko. Na tejrazsezni planini, katero imajo Bohinjci v najemuod verskega zaklada, pase se po par sto goved.Vsako soboto posiljajo v dolino sir in surovomaslo. Po novozaznamovani strmi kozji stezi inveckrat po sneziscih lezli smo proti sedlu medMalim in Velikim Bogatinom do 1900 m visoko.O Bogatinu nam pripoveduje Baumbach vsvojem »Zlatorogu«, da so tu zakopani zakladi.Res kopljejo tu se dandanes rjavi zelezovec(bobovec) in zelezni krsec, ki je zlatorumenebarve, a silno male vrednosti, posebno v tejvisini. Ni nam bilo mar za zakopane zaklade,pac pa za lepe planinke, s katerimi smo siokrasili svoje klobuke.Razgled od tod na Triglavsko skupino je pazares velikanski. Proti jugu imeli smo ze predseboj strme pecine Krna. Tako blizo ga imamopred seboj, a na njegov vrh imamo se pet ur,ker treba je iti cez 500 m navzdol do planineDuplje ob Krnskem jezeru (1383 m). Na tejplanini paso se samo ovce in koze.Od jezera vodi po strmem krslju pot na prijaznopianino Polje, katera nekako nalici Velempolju.Ker smo dospeli sedaj prav na podnozje Krna,odpocili smo se tukaj dobro. Omeniti pa moram,da je kultura ze dospela v te kraje. Mleko,katero ima tukaj vrednost 6-8 h liter, zaracunalnam je pastir po 24 h (posamezna stevilkaSlovenskega naroda velja 10h).307