Waldorfske novice - Pomlad 2013

upadanjem časa, ki ga ljudje redno preživljajo ob branju
knjig (Childwise Monitor, 2008). Predšolski otroci
preživjo trikrat več časa pred televizorjem ali računalnikom
kot ob branju knjig; tisti pa, ki imajo ekran v
svoji spalnici, imajo manj možnosti, da bi začeli kaj
kmalu brati. Primerjalna študija otrok v 41 državah je
odkrila, da je Anglija od leta 2001 na lestvici mednarodne
bralne pismenosti zdrsnila s 3. na 19. mesto.
(PIRLS, 2007) Študija je odkrila, da več kot tretjina (37
%) desetletnikov v Angliji igra računalniške igrice več
kot tri ure na dan, kar je eno največjih mednarodnih
razmerij; in raziskovalci so našli povezavo med tem in
slabšimi rezultati v branju ter pismenosti. Zanimivo,
da so na splošen upad najbolj vplivali slabši rezultati
pri boljših bralcih. Pregled britanske ustanove za nacionalno
pismenost je pokazal, da tretjina otrok zdaj
ne uživa v branju in se ji zdi dolgočasno. In manj kot
polovica 9-14letnikov je več kot enkrat na mesec brala
leposlovje; omrežje je dosti bolj popularno. (National
Literacy Trust 2010).
Hiter upad branja je vodil v nedavno akcijo Podarimo
milijon knjig, ki so jo uvedli v Veliki Britaniji z namenom,
da spodbudijo ljudi k branju.
Računalniki v izobraževanju
Politiki, starši in šole so pod vedno večjim pritiskom,
da v izobraževanje vključijo več ekranske tehnologije.
Vendar se le malo ljudi zaveda obsežnih raziskav, ki
ne podpirajo domneve o njeni koristnosti. Evropska
raziskava med 15-letniki v enaintridesetih državah je
na primer zaključila, da so tisti, ki so v šoli večkrat
na teden uporabljali računalnik pokazali občutno in
statistično dokazano slabše znanje pri matematiki in
branju kakor tisti, ki so računalnik uporabljali redkeje
(Fuchs and Woessmann, 2004).
Študija z Duke University v ZDA, ki je vključevala
150 000 učencev od 10.do 14. leta, je primerjala rezultate
branja in matematike pri istih učencih, preden
so doma dobili računalnik in po tistem. Raziskovalci
so tudi lahko primerjali njihove rezultate s tistimi njihovih
vrstnikov, ki so že prej imeli doma računalnik,
in tistih, ki niso nikoli imeli dostopa do računalnika.
Odkrili so, da lahko reden dostop otrok do računalnik
dejansko zavira njihove bralne in matematične
zmožnosti: 'Uvedba računalniške tehnologije doma je
povezana z znatnimi in nenehnimi negativnimi vplivi
na učenčeve rezultate testov pri matematiki in branju'
(Vigdor and Ladd, 2010). Raziskovalec Jacob Vigdor je
zaključil, da bi bil za šole, ki upajo, da bodo povečale
znanje in s programom širjenja dostopa do računalnika
doma zmanjšale vpliv socialno-ekonomske neenakosti,
kontraproduktiven'.
Raziskava Malamud in Pop-Eleches (2010) je merila
izobraževalne učinke domačih računalnikov, ki jih
je romunskim šolarjem priskrbela vlada, in ugotovila,
da so imeli otroci, ki so dobili te računalnike 'občutno
nižje šolske ocene v matematiki, angleščini in romunščini,
toda občutno boljše rezultate pri testu iz računalniških
spretnosti'.
V raziskavi naključno izbranim 6 do 9-letnih dečkov,
ki niso imeli lastnih računalniških iger, so v zameno za
sodelovanje v Raziskavi o razvoju otrok ponudili računalnik
in njihovi starosti primerne igrice. Rezultati so
bili nedvoumni:
'Dečki, ki so to dobili, so takoj začeli preživljati več
časa ob igranju video igric in se manj vključevali v
izvenšolske akademske dejavnosti kot primerljivi otroci.
Prav tako so imeli takoj nižje ocene iz branja in pisanja
in, po poročanju učiteljev, večje probleme s sodelovanjem
pri pouku kot drugi primerljivi otroci ... Naša
odkritja v celoti kažejo na to, da lahko lastništvo video
ogric pri nekaterih dečkih škoduje akademskim dosežkom
na način, ki ima za svet daljnosežni pomen.' (Weis
and Cerankosky, 2010).
Tudi odrasli so bili prepričani, da bodo računalniške
mentalne vaje in 'naprave za možganski trening',
ki so bile tako na široko oglaševane, izboljšale njihovo
splošno kognitivno delovanje. S tem v mislih je študija,
objavljena v znanstveni reviji Nature, ki je preiskovala
to predpostavko in ki je vključevala 11.340 oseb,
zaključila: 'Računalniške mentalne vaje ne povečujejo
mentalnih spretnosti ... prav nikakršnih transfernih
učinkov ni bilo od tega urjenja ... (trditve so) absolutno
nepotrjene'. Avtorji študije so prišli do zaključka da je,
prav tako kot pri izobraževalnih računalniških programih
za otroke, tudi pri 'treningih možganov' za odrasle
ali pri izboljšanju kognitivnih funkcij z redno uporabo
računalniških mentalnih vaj, rezultat le večmilijonski
dobiček industrije.' (Owen e tal., 2010).
Socialna omrežja in akademski učinek
Rezultati nedavne raziskave z naslovom Opis uporabe
Facebooka in akademski učinki, verjetno niso bili presenetljivi:
'Nobene povezave ni med trditvami učencev,
da uporaba Facebooka ne vpliva na njihovo učenje, in
našimi odkritji, ki kažejo na to, da imajo nižje ocene
in preživijo manj časa ob učenju.' (Karpinski Et Duberstein,
2009). Podobna študija je odkrila, da tri četrtine
uporabnikov Facebooka ni verjela, da čas, ki ga
preživijo na internetni strani, vpliva na njihovo znanje.
Pa vendar so bile ocene uporabnikov Facebooka 20 %
nižje. (Kirschner Et Karpinski, 2010).
Duševno zdravje
Čas, preživet pred zasloni, je povezan z duševnim
zdravjem otrok. Nedavna medicinska raziskava z naslovom
Gledanje ekranske tehnologije pri otrocih je
povezano s psihološkimi težavami ne glede na fizične
aktivnosti, je odkrila, da 'so otroci, ki preživijo (več kot)
2 uri na dan ob gledanju televizije ali pred računalnikom,
v večji nevarnosti za težje psihološke težave, ta
16 Waldorfske novice pomlad 2013