Waldorfske novice - Pomlad 2013

More documents

Recommendations

Info

V z g o j a o t r o k a Mnogi začnejo učiteljsko izobraževanje z velikim oklevanjem. Rečeno jim je bilo, da niso prav nadarjeni, da niso preveč pametni. To sporočilo jim je dalo njihovo lastno izobraževanje. Ko napredujejo pri študiju Steinerjevih del, počasi ugotovijo, da so zmožni razmišljati in zaupati vase, odkrijejo, da so občutki, ki so jih pripeljali v učiteljsko izobraževanje vredni zaupanja; in njihov čut za to, kdo so in kaj lahko dosežejo, se spremeni. Pogosto imajo akademsko najmanj podkovani ljudje najmanj poškodovane sile volje , sposobnost, da prevzamejo pobudo in delujejo v svetu. Nikoli niso imeli potrpljenja, da bi se naučili o svetu v prvem, drugem ali tretjem koraku, vendar so v svetu delovali kot mehaniki, socialni delavci, varuške, gozdarji, gasilci in podobno. Takšni ljudje imajo pogosto največ možnosti, da postanejo odlični učitelji. Otroci vedo, kdaj imajo pred seboj učitelje, ki se v svetu znajdejo. Vedo, na koga se lahko zanesejo, ali je učitelj nekdo, s komer bi lahko 'kradli konje', kot pravi pregovor. Če imajo študentje učiteljskega izobraževanje v sebi nekaj navihanega, so izpolnili prvi pogoj za waldorfskega učitelja: ne biti pikolovec. Izobraževanje za waldorfske učitelje je torej kotel, v katerem poteka samorazvoj. Učitelj v waldorfski šoli mora izkazovati človečnost, ki jo potrebuje vsak otrok. Z izobraževanjem učiteljev pa želimo učiteljem omogočiti, da ta cilj postane njihov vseživljenjski cilj. Članek je bil objavljen na internetni strani waldorf today.com prevod: Marina Nuvak The Waldorf Teacher: Someone You Can Steal Horses With ‘Teachers are born not made’ is an old saw that may have more than a grain of truth in it. In a bygone era, the one I went to high school in, Waldorf teachers were born, not made; teacher training as such did not yet exist. I graduated from the Rudolf Steiner School of New York in 1964, and was taught by members of what I call the ‘pantheon’ of Waldorf educators in North America. These original high school teachers were original in more ways than one. To us youngsters they all seemed a bit odd. They were definitely not cool. Yet we respected them. We appreciated their oddity. We understood that we were learning from teachers who seemed to be outside the grasp of fads, trends, and popular culture. These were ‘Teachers.’ They taught us. And they did it with great skill, knowledge, power and warmth.’. Simona Pajk O mojem dedu, ki je bil dober 'waldorfski' učitelj – le da mu tega nihče ni nikoli povedal V naslovu sta dve neresnici, ki naj jih kar takoj pojasnim. Prvič – moj ded v resnici ni bil ded, ker na Gorenjskem – odkoder prihajam – dedov ni! Ded pri nas je ata . Moj ded je bil torej ata - ata Jaka. In drugič - ata Jaka je bil delavec v železarni na Jesenicah. O kakšni pedagoški izobrazbi 'ni, da bi govoril'. To, da je bil dober 'waldorfski učitelj' pa drži in seveda tudi to, da mu tega nihče ni povedal, je res – na žalost. Ata Jaka v življenju ni prebral kaj dosti knjig. Knjig za odrasle – mislim. Bral je z mano. Otroške knjige, Cicibane ... Tudi teh nisva imela kaj dosti na razpolago. Nekaj jih je bilo – in tiste sva brala večkrat. Brala sva jih tolikokrat, da sem jih znala na pamet. In tako se spomnim, da sem že v vrtcu znala prebrati celo knjigo pesmic. Seveda sem jo 'brala' na pamet, a vsi sosedje so me občudovali, kako pameten otrok, da sem – in kako lepo že berem, pa sploh še ne hodim v šolo. Kakšnih težav z branjem ali strahu pred njim - kasneje – v šoli se ne spomnim! Seveda, če je pa moj ata Jaka izvedel 'waldorfski pristop' poučevanja. Na veliko srečo so se tudi moji šolski dnevi začenjali pri atu Jaku in mami Milki. Ker sem imela vsak drug teden šolo popoldne, sem dopoldneve preživljala pri njima. Nekega pomladnega dne sem se, tako kot vedno, po kosilu odpravila v šolo. Peš in sama. Pot je vodila najprej po široki makadamski poti, potem pa je skrenila na ozko stezo med dvema hišama in potem strmo po travniku navzdol – v vas. Ko sem veselo korakala po stezi, sem sredi nje zagledala močerada. Čeprav sem bila vaški otrok, mi te črno-rumene živali niso bile všeč, še huje, bala sem se jih ... In tako čez močerada, ki se mi je postavil na pot, nisem upala stopiti. Urno sem se obrnila in stekla nazaj – k 6 Waldorfske novice pomlad 2013
V z g o j a o t r o k a Kim John Payne Petdesetih let prejšnjega stoletja ni več Kako lahko s poenostavljenim starševstvom otroke pripravimo na kompleksno prihodnost mami in atu in jima zaupala svojo težavo. Ata Jaka, ki je ležal na divanu, se je zasmejal, vstal, me prijel za roko in sva šla. Ko sva prišla do mesta, kjer je bila prej 'grozna' žival, seveda ni bilo ničesar več. Kljub temu me je pospremil do šole. In nič ni pametoval. Ni govoril o močeradih, naslednjega dne nisva šla iskat po enciklopedijah dokazov, kako močeradi prvošolkam niso nevarni ... Nič. Dal mi je veliko pomembnejše sporočilo, namreč, da sem varna in da se nimam česa bati, ker so okrog mene odrasli, na katere se lahko zanesem. Tako je moj ata, brez vzgojnega načrta, zelo pomembno prispeval k moji samozavesti in zaupanju v svet. Na področju ljubezni do življenja in radosti – pa ni bil le učitelj, ampak bi si zaslužil doktorat. Pa me ni peljal v cirkus, ni najemal klovnov za moj rojstni dan. Preprosto je imel rad življenje in velik smisel za humor. Iz vsakega opravila je znal narediti 'veselico'. Palačinke za večerjo: z marmelado bogato namazano palačinko, ki jo je prijel na skrajnem koncu, naju je s sestro vsakič 'oklofutal', da je marmelada špricala naokoli (posnemanje na lastno odgovornost, ga pa priporočam). Slivov kompot s koščicami: koščice je metal v mojo ali sestrino skodelico (na bralčevo zgražanje naj povem po pravici – pljuval jih je ). Mama Milka je norela (čeprav mislim, da ni bila zares huda), midve s sestro pa sva umirali od smeha. Okužil naju ni z nobeno boleznijo, razen z nepopravljivim optimizmom in veseljem do življenja. Pljuvanja ravno ne priporočam, da pri vzgoji prav preveč ne komplicirate – pa zagotovo! Vsi smo že slišali o ameriških starših, ki v skrbi za svoje otroke te preveč obremenjujejo z raznimi dejavnostmi. In vse bolj se strinjamo, da smo soočeni s problemom, da so naši otroci dejansko pod pritiskom, da se ves čas dokazujejo in da so izžeti. Dokler ne bomo jasno videli svojega cilja in kako ga doseči, se bomo na toboganu ves čas zaganjali in pritiskali na zavore. O čem se lahko torej strinjamo? Vsi vemo, da moramo naše otroke pripraviti na prihodnost. Ameriški predsednik Obama je v svojem govoru rekel naslednje: 'Prvi korak k osvajanju prihodnosti je spodbujanje inovativnosti.' Nihče med nami ne zna zagotovo napovedati, kakšna bo naslednja velika industrijska revolucija oziroma kje bodo nastala nova delovna mesta. Pred tridesetimi leti nismo mogli vedeti, da bo nekaj, kar bomo imenovali internet, vodilo v ekonomsko revolucijo. Tisto, kar lahko naredimo, kar lahko naredi predvsem Amerika, je, da spodbudimo kreativnost in domišljijo ljudi. Kdo lahko temu ugovarja? Če si takole predstavljamo odrasle inovativne mislece, pripravljene, da zagrabijo svet, in ko skušamo zavrteti trak nazaj in videti, kakšno otroštvo naj bi ti nadljudje imeli, zadenemo na lastno pomanjkanje kreativnosti. Vrnemo se v prihodnost, za katero smo se pripravljali, stabilni karieri v podjetju, v katerem smo se pripravili za poklic za svoje področje dela, v zameno pa na starost dobili varnost in pokojnino. Takšna je starost človeka, ki je imel strukturirano otroštvo. To je otroštvo, ki se ga radi spominjamo. Waldorfske novice, pomlad 2013 7
Page 2 and 3: K a z a l o Waldorfske novice Časo
Page 4 and 5: V z g o j a o t r o k a Dorit Winte
Page 8 and 9: aznolikost sposobnosti, ki jih lahk
Page 10 and 11: Igra poveže tudi starše, kar je n
Page 12 and 13: Prav tako kot učna snov, tudi zakl
Page 14 and 15: Va b i l o PRAZNOVANJE OB DVAJSETLE
Page 16 and 17: upadanjem časa, ki ga ljudje redno
Page 18 and 19: prilagodljivi, bolj plastični in s
Page 20 and 21: • Seznanjeni morajo biti s potenc
Page 22 and 23: Z a n i m i v o s t i Christian von
Page 24: O E M a r i b o r Upanje umre zadnj

Waldorfske novice - Pomlad 2013

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?