Waldorfske novice - Pomlad 2013

nevarnost pa se še poveča, če otroci niso gibalno dovolj
aktivni ... ' Oboje, gledanje televizije in uporaba računalnika,
sta pomembna neodvisna cilja pri intervenciji
za optimalno dobro počutje otrok, ne glede na nivo
fizične aktivnosti – zmeren/aktiven ali ves čas pred
ekranom. (Page e tal, 2010).
Ameriška pediatrična akademija je objavila novo poročilo
o Vplivu socialnih medijev na otroke, mladostnike
in družine, ki se sedaj nanaša na 'facebook depresijo,
definirano kot depresijo, ki se razvije, kadar
otroci in najstniki preživijo velik del časa na socialnih
omrežjih, kot je Facebook in začno potem kazati klasične
simptome depresije'. Dodajajo mnenje, 'da je lahko
intenzivnost online sveta faktor, ki sproži depresijo'
(AAP 2011a).
Poročilo Nacionalne družbe za preprečevanje zlorab
otrok je leta 2010 odkrilo, da več otrok kot prej poroča,
da so osamljeni; ko so število klicev na liniji za otroke v
prejšnjih petih letih natančno pregledali, se je pokazalo,
da so se klici zaradi osamljenosti potrojili. Med dečki
se je v primerjavi z letom 2004 število kar petkrat povečalo.
Ves čas nam dopovedujejo, da s takšno moderno
komunikacijsko tehnologijo in sposobnostjo otrok, da
z njo upravljajo, ti še nikoli niso bili med seboj tako
povezani. Pa vendar, Fundacija za mentalno zdravje v
svojem poročilu Osamljena družba opisuje vlogo tehnologije
v povečanju osamljenosti poudarja: 'Internet
je spremenil način medčloveške komunikacije, toda
nekateri strokovnjaki trdijo, da socialna omrežja, kot
sta Facebook in Twitter, spodkopavajo socialne veščine
in sposobnost branja govorice telesa ... tehnologija ne
omogoča fizičnega kontakta, ki ustvarja dobro počutje.
Kognitivno delovanje se izboljša, kadar je odnos fizičen,
kakor tudi intelektualen, zaradi kemijskih procesov,
ki se odvijajo, ko smo z nekom v direktnem kontaktu'
(Mental Health Foundation, 2010).
Sodelovanje med družinskimi člani
Študije na standfordski univerzi so vodile do teorije
'nadomeščanja' uporabe interneta in raziskovalci
to precej direktno povedo: 'Na kratko: ne glede na to,
kako merimo čas, preživet na internetu, in ne glede
na to, za kateri tip socialne aktivnosti gre, čas preživet
na internetu skrajšuje čas, ki ga preživimo v direktnem
kontaktu drug z drugim. / ... / Ena ura na
spletu skrajša v povprečju čas za direktne kontakte za
štiriindvajset minut.' In ob vikendih 'to pomeni, da za
vsako minuto, ki jo preživimo na spletu, preživimo 48
sekund manj časa z družinskimi člani ... Čas, ki ga
preživimo doma na spletu, ima močan negativen vpliv
na čas, ki ga preživimo z družinskimi člani' (Nie 2001,
2003, 2005).
Raziskava na univerzi v Kaliforniji – Los Angelesu, ki
še vedno poteka, je odkrila, da se socialni razpad zdaj
hitro povečuje, saj so medčloveško druženje na štiri oči
nadomestila razmerja z ekranom (Campos e tal., 2009)
Vpliv večopravilnih orodij je eno najbolj dramatičnih
področij sprememb, ki jih znanstveniki opisujejo kot
'tista, ki precej pomembno vplivajo na odnose v družini'
(Orchs, 2006). S tem, ko vedno več časa preživimo pred
ekrani, je vsako posledično zmanjševanje v socialni interakciji
povezano s fiziološkimi spremembami, skupaj
s povečano bolehnostjo in umrljivostjo (Sigman, 2009).
Eno od mnogih poročil, ki so bila objavljena, je analiziralo
druženje med družinskimi člani družin, kjer sta
zaposlena oba starša, po tretji uri, ko pridejo otroci iz
šole. In prišli so do nekaj zelo novih odkritij. O merjenju
stvari, kot je 'neposredna bližina članov v domačem
okolju' so poročali, da 'so se družinski člani redko
zbrali skupaj v skupini. V povprečju so se vsi družinski
člani tridesetih družin povprečno zbrali skupaj v domačem
okolju le v 14,5 % primerih. Dosti pogosteje so
zaznali, da so bili posamezni člani v domačem okolju
sami – povprečno v 30 do 39 % primerov opazovalnih
obhodov.' Najbolj zgovorna statistika je pokazala, da
so v skoraj 35 % primerov našli otroke same doma.
Merili so tudi druge vrste distrakcije, kjer otroci zaradi
zaposlenosti z drugimi aktivnostmi (npr. gledanje televizije,
igranje video igric, telefon) niso zaznali, da so
se njihov starši vrnili domov. In odkritja so postala še
bolj neprijetna, ko so se starši, ki so jih otroci ob njihovem
prihodu domov ignorirali ali njihovega prihoda
sploh niso zaznali, v veliki meri obnašali enako. Visok
nivo ignoriranja, na katerega so ob srečanju s svojo
družino naleteli očetje, je bil posebno osupljiv: '/ ... /
zavračanje je kazal vsaj en otrok v družini izmed dveh
tretjin od devetindvajsetih snidenj otrok/oče / ... / Pri
očetih je bilo več primerov zavračanja s strani vsaj enega
otroka v družini (86 %) kot pri pri materah (44 %).'
Iz medkulturnega opažanja, kako se otroci pozdravijo s
svojimi starši in drugimi, se znanstveniki v veliki meri
strinjajo: 'Ti zadnji izsledki so vredni posebne pozornosti.
Sociologi že dolgo dokumentirajo skoraj univerzalen
pojav pozitivnega obnašanja v obliki pozdravljanja
takrat, ko se dve ali več oseb ponovno snidejo potem,
ko so bili dlje časa narazen. Pozdravljanje prizna človekov
prihod, status in pokaže pozitivne namene, ki
vsepovsod pospešijo prehod v socialno druženje z drugim.'
Zaslonski mediji so to spremenili. (Campos e tal.,
2009)
Empatija
Čeprav mediji pogosto govorijo o tem, kako uporaba
interneta in računalnika ljudem pomaga, da se hitro
odločajo in filtrirajo velike količine informacij, pa nove
raziskave ugotavljajo, da s tem lahko plačujemo visoko
ceno pri socialnih in emocionalnih spretnosti, ki so pomembna
za civilizirano obnašanje. Posebno se zdi, da
je prišlo do zmanjšanja subtilnih zmožnosti zaznavanja
nians v razpoloženju drugega. Študija delovanja možganov
pri odraslih je pokazala, da možganski centri,
povezani z empatijo, ob uporabi interneta niso pokazali
praktično nikakršnega povečanega spodbujanja. 'Mladi
rastejo s to tehnologijo in njihovi možgani so bolj
Waldorfske novice, pomlad 2013 17