Domovina 138: Razpada zdravstvo, razpada vlada (Predogled)
- No tags were found...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
TEMA TEDNA<br />
15<br />
potrebovala še dodatno specialno zakonsko<br />
pooblastilo Državnega zbora<br />
ali pa je v luči navedenih določb mogoče<br />
šteti, da takšnega dodatnega pooblastila<br />
ne potrebuje in je torej odlok<br />
veljaven. Cerar se nagiba k odgovoru,<br />
da takšno dodatno pooblastilo v tem<br />
primeru ni nujno. Res pa je, da gre,<br />
kot poudarja Cerar, za mejno situacijo,<br />
zato lahko avtoritativno razreši to<br />
vprašanje le Ustavno sodišče.<br />
Ministrica Prevolnik Ruplova (52): pravica do stavke ne sme pretehtati nad<br />
pravico do zdravstvenega varstva in pravico do socialne varnosti.<br />
Zobec je dejal, da je argument, da<br />
<strong>vlada</strong> s tem odlokom ščiti paciente,<br />
nekoliko demagoški. Vlada ima v tem<br />
primeru škarje in platno, da z zdravniki<br />
reši ta problem. Vlada mora samo<br />
izpolniti zahteve zdravnikov, ki jih je že<br />
obljubila. Če pa kdo meni, da je ta določba<br />
Zakona o zdravniški službi problematična,<br />
bi morali sprejeti nov zakon<br />
ali pa spremeniti obstoječ zakon, sploh<br />
če menijo, da ne pokriva vseh storitev,<br />
ki so po mnenju zakonodajalca nujne, je<br />
za naš medij povedal Zobec.<br />
CERAR: ZADEVA JE MEJNA<br />
Pogovarjali smo se tudi s profesorjem z<br />
ljubljanske pravne fakultete dr. Mirom<br />
Cerarjem. Kot je povedal, je že po Zakonu<br />
o zdravniški službi (ZZdrS), in sicer<br />
po zgoraj omenjenem 46. členu, treba<br />
v času zdravniške stavke zagotavljati<br />
najnujnejše storitve. Nekatere takšne<br />
storitve zakon primeroma že izrecno<br />
navaja, dopušča pa, da se po potrebi k<br />
temu seznamu dodajo še druge nujne<br />
storitve, če to zahtevajo utemeljene<br />
Tomo Strle/CITRUS<br />
Bivši ustavni sodnik Jan Zobec (70) meni, da<br />
je vladni odlok protiustaven.<br />
okoliščine. To lahko storijo sami zdravniki,<br />
pravno vprašanje pa je, ali lahko to<br />
stori tudi neposredno <strong>vlada</strong> z odlokom.<br />
Zdravniška stavka traja dolgo, je<br />
povedal Cerar, zato je z vsebinskega<br />
vidika razumno pričakovati, da se lahko<br />
med obvezne zdravniške storitve<br />
v času stavke dodajo še druge nujne<br />
storitve. Takšno dodajanje v korist<br />
pacientov po njegovi oceni vsebinsko<br />
ne krši načela ustreznega sorazmerja<br />
med pravico do stavke in pravico pacientov<br />
do nujne zdravniške pomoči.<br />
Po formalni plati pa je zadeva nekoliko<br />
mejna, meni Cerar, saj 21. člen<br />
Zakona o vladi sicer pravi, da lahko<br />
<strong>vlada</strong> z odlokom ureja določena vprašanja<br />
in ukrepe, ki imajo splošen pomen.<br />
Po 7. členu Zakona o stavki pa se<br />
lahko z odlokom, ki temelji na zakonu,<br />
predpiše način zagotavljanja pogojev,<br />
ki v času stavke zagotavljajo nujne pogoje<br />
za življenje in delo, s čimer se na<br />
dopusten način omejuje pravica do<br />
stavke v dejavnostih, kot je <strong>zdravstvo</strong>.<br />
Vprašanje, ki se tu zastavlja, je, ali<br />
bi <strong>vlada</strong> za izdajo sedanjega odloka<br />
PROFIMEDIA<br />
Miro Cerar (60): »Po formalni plati je zadeva<br />
nekoliko mejna.«<br />
Flickr @<strong>vlada</strong>RS<br />
ODLOKI MED PANDEMIJO<br />
Nekaj besed o razmerju med odlokom in<br />
zakonom je za naš medij predstavil tudi<br />
profesor ustavnega prava z ljubljanske<br />
Pravne fakultete dr. Igor Kaučič. Situaciji<br />
uporabe odlokov v časa pandemije<br />
in v primeru, ko se omejuje stavko, nista<br />
povsem primerljivi. Odlok je podzakonski<br />
akt, ki ga sprejme <strong>vlada</strong> (lahko<br />
tudi druge inštitucije, a največkrat prav<br />
<strong>vlada</strong>), zato da konkretizira, razčlenjuje<br />
pravila, določena z zakonom. Odlok ne<br />
sme biti v nasprotju z zakonom, ki ga<br />
razčlenjuje, poleg tega pa se ta razčlenitev<br />
veže le na vsebino zakona. Odlok ne<br />
more predpisovati nekaj novega in originalnega.<br />
V primeru odloka aktualne<br />
vlade pa gre za to, da je odlok uredil tudi<br />
stvari, ki jih zakon ni, kar je nedopustno.<br />
V primeru odlokov iz časa kovida pa<br />
je šlo za situacijo, ko je odlok temeljil na<br />
V primeru odloka aktualne<br />
vlade gre za to, da je odlok<br />
uredil tudi stvari, ki jih zakon<br />
ni, kar je nedopustno.<br />
zakonu, ki ga je Ustavno sodišče kasneje<br />
prepoznalo kot protiustavnega. Zato<br />
to ni čisto primerljivo, dodaja Kaučič.<br />
Odloki so v času kovida padli zaradi<br />
t. i. hierarhije pravnih aktov, ki<br />
deluje kaskadno. Če je višji pravni akt<br />
(v tem primeru zakon) v neskladju z<br />
ustavo, so z njo neskladni tudi vsi akti<br />
pod njim, torej doživijo enako usodo.<br />
Preprosto je treba analizirati, kaj<br />
zakon, na podlagi katerega je odlok<br />
sprejet, določa ter kaj dopušča. Kasneje<br />
pa še, ali je odlok skladno z zakonom<br />
razčlenil njegove določbe ali pa<br />
je preširok in je šel širše od tega, kar<br />
mu zakon dopušča, je za naš medij še<br />
povedal Kaučič.<br />
<br />
<strong>138</strong> 7. 3. 2024