Domovina 138: Razpada zdravstvo, razpada vlada (Predogled)

TEMA TEDNA
19
Predlagatelji niti ne skrivajo, da je v
ozadju tudi finančna motivacija, saj že
v obrazložitvi zakona pišejo, da je evtanazija
cenejša od dejanske skrbi za
pacienta. Izkušnje iz Kanade pa kažejo,
da »koristi« niti za zdravstveni sistem
ne nastopijo, saj se mnogi dobri zdravniki
iz takšnega sistema umaknejo, saj
ne želijo biti rablji svojih bolnikov.
ZDRAVNIKI OSTRO PROTI
Profesor Samo Zver (58) je tako jasno
zapisal: »Kdo sem jaz, da bom odtegnil
življenje nekomu drugemu? Kdo? Stvari,
ki se mi zdijo zavržne, ne bom počel.
Če bo moja zdravniška usoda pogojevana
s tem, ali bom to naredil ali ne, ne
bom. Znam kaj drugega. Lahko grem
kopat jarke.«
Da ostaja zavezan kodeksu medicinske
etike, poudarja tudi kirurg Erik Brecelj
(54), sicer vodja Strateškega sveta za
zdravstvo pri vladi: »Imamo primere iz
zgodovine, ko so diktatorji sprejemali
zakone in ukazovali zdravnikom početi
stvari, zaradi katerih nas je lahko
sram.« Kot pravi, raje vrne zdravniško
licenco, kot da izpolnjuje ukaze ljudi, ki
leta niso prijeli bolnika za roko.
Ne le zdravniki, tudi invalidske organizacije
zakonu ostro nasprotujejo.
Elena Pečarič (53) pravi: »Srebrna nit
in avtorji zakona se mi zdijo naravnost
cinični in hinavski v oceni stanja
ter razmer v naši družbi in državi.«
Da se ni poslušalo niti zdravnikov niti
Komisije za medicinsko etiko pa opozarja
dr. Tina Bregant (48) in dodaja,
da zdravniki iz varuhov življenja s tem
zakonom postajajo angeli smrti.
Erik Brecelj (54) raje vrne zdravniško licenco,
kot da izpolnjuje ukaze ljudi, ki leta niso
prijeli bolnika za roko.
Arhiv Domovine
ETIKA IN ZAKON
Zakon bi v primeru sprejema vzpostavil
neskladnost med poklicno etiko in zakonom,
kar ne more imeti dobrih posledic.
Komisija tudi dvomi, da se bodo
bolniki za prekinitev življenja, četudi
na videz svobodno, vselej odločali brez
zunanjih vplivov ali pritiskov. Izsiljene
želje po smrti se bodo končale z umori
bolnikov, ki jih ne bo mogoče obravnavati
kot prostovoljno končanje življenj.
Pri tako občutljivem področju, kot
so načrtovane prekinitve življenja,
čeprav pod plaščem dostojanstva in
usmiljenja, in ob nepredvidljivi človeški
naravi ter socialnih danostih kljub
zagotovilom predlagateljev ne more
biti učinkovitih varoval zoper etične
dileme, zaplete in zlorabe, so med drugim
še zapisali pri komisiji za medicinsko
etiko.
NEGOTOVA PODPORA
Čeprav podpora tudi med poslanci koalicije
nikakor ni enoznačna, naši viri v
Državnem zboru pričakujejo, da bo zakon
v prvem branju sprejet v nadaljnjo
obravnavo, dokončno pa bodo o njem
glasovali na aprilski ali majski seji.
Čeprav mu osebno nasprotuje več
poslancev koalicije, je predvsem vprašanje,
v kolikšni meri bodo koalicijski
poslanci zgolj glasovalni stroj. Hkrati
ne gre zanemariti dejstva, da je med
glavnimi predlagatelji Mateja Kožuh
Novak (80), predlagateljica kandidature
Nataše Pirc Musar (55) za predsednico
republike in njena svetovalka,
premier Robert Golob (57) pa s predsednico
ni v najboljših odnosih.
A zakonu hkrati odločno nasprotujejo
zdravniška združenja, s katerimi
pa je Golob trenutno v totalni vojni zaradi
zdravniške stavke. Da koalicijska
podpora nikakor ni tako zelo trdna,
kot bi radi prikazali nekateri, kaže tudi
dejstvo, da je bil zakon v parlamentarni
proceduri kar devet mescev.
Gibanje za otroke in družine zato
poziva državljane, naj pišejo poslankam
in poslancem, naj ne podprejo
»tega morilskega zakona, saj bolniki
in starejši potrebujejo pomoč, bližino,
sočutje in lajšanje bolečin, ne pa usmrtitve
z zastrupitvijo,« kar jim sicer prinaša
omenjeni zakon. Če bi bil zakon
sprejet, napovedujejo zbiranje podpisov
za razpis referenduma. Bistveni so
poslanci Svobode in Socialnih demokratov,
saj se bo tam odločitev prevesila
v večino na eni ali drugi strani.
Prav tako že zdaj pozivajo k pripravi
na zbiranje najprej 2.500 in nato
40.000 podpisov, potrebnih za razpis
referenduma. Neuradno naj bi bili referendumu
naklonjeni celo nekateri iz
vrst Socialnih demokratov.
SKRB ZA STAREJŠE
Poleg aktivnega upora sprejemanju nesprejemljive
zakonodaje, ki uvaja medicinsko
usmrtitev, pa Alex Schadenberg
opozarja še na en pomemben vidik, pri
katerem lahko nekaj naredi vsak sam.
Poskrbimo, da izkoreninimo osamljenost,
ki je ključni razlog, zakaj se ljudje
dejansko odločajo za evtanazijo: »Obiščimo
bližnjega, gospo, ki živi na koncu
ulice, pokličimo mamo ali gospo, ki jo
morda poznamo iz cerkve. Nič vas ne
stane, naredi pa ogromno razliko.«
medicina.bhc.si
Tudi Samo Zver (58) je v primeru prisiljene
evtanazije pripravljen oditi iz zdravniškega
poklica.
138 7. 3. 2024