Domovina 138: Razpada zdravstvo, razpada vlada (Predogled)
- No tags were found...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Komentar<br />
SVOBODNO GOSPODARSTVO 37<br />
se začne s postopkom pridobivanja matičnih<br />
celic iz mišic živih živali. Pri tem<br />
se odvzame mišičnina živim živalim,<br />
kar običajno pomeni poseg in bolečino.<br />
V nadaljevanju se gojijo matične celice<br />
s plodovim telečjim serumom. Pridobi<br />
se ga iz krvi še vedno utripajočih src<br />
nerojenih telet, ki poginejo, ko serum<br />
odstranimo. Za podporno strukturo<br />
je nujen kolagen, pridobljen iz kosti<br />
govedi in prašičev. Uporabljajo se<br />
hormoni in njim podobne substance,<br />
ki spodbujajo razmnoževanje in rast<br />
celic. Evropska zakonodaja jih strogo<br />
prepoveduje,« navaja vodja službe za<br />
rejo neprežvekovalcev in varno hrano<br />
na KGZS Gabrijela Salobir.<br />
BIOREAKTORJI POTRATNI<br />
Prof. dr. Gregor Majdič (56), rektor Univerze<br />
v Ljubljani in redni profesor za<br />
fiziologijo na Veterinarski fakulteti<br />
Univerze v Ljubljani in na Medicinski<br />
fakulteti Univerze v Mariboru, je na Facebooku<br />
objavil zapis, v katerem je povzel<br />
največje ovire pri nadaljnjem razvoju<br />
takšnega mesa. Dr. Majdič opozarja,<br />
da je pridobivanje mesa v laboratoriju<br />
še zelo daleč od možnosti dejanske<br />
uporabe in vprašanje je, ali bo resnično<br />
kdaj lahko zamenjalo meso živali.<br />
Ostaja ogromno odprtih vprašanj,<br />
začenši z nadgradnjo opreme za začetek<br />
množične proizvodnje, saj največji<br />
bioreaktorji (veliki nekaj 1000 litrov),<br />
ki jih trenutno uporabljamo, ne morejo<br />
proizvesti več kot nekaj kilogramov<br />
celic v nekaj tednih in nihče ne ve, ali<br />
bo mogoče narediti veliko večje bioreaktorje,<br />
v katerih bi gojili mišične<br />
celice. Ob vprašanju okoljske sprejemljivosti<br />
takšnega mesa je zelo pomembno<br />
vprašanje poraba energije, ki<br />
je zelo velika. Celice moramo namreč<br />
gojiti pri 37 stopinjah Celzija ter v bioreaktorju<br />
ves čas mešati, je zapisal dr.<br />
Majdič. Stalno vzdrževanje temperature<br />
za nekaj tisoč ali nekaj deset tisoč<br />
litrov tekočine, v kateri rastejo celice,<br />
pa porablja veliko energije.<br />
Pri gojenju celic se danes še vedno<br />
pogosto uporablja antibiotike, čeprav<br />
se temu sicer lahko izognemo, a je potem<br />
celoten proces veliko zahtevnejši,<br />
saj mora potekati v povsem sterilnih<br />
pogojih, kar pa seveda celoten proces<br />
močno podraži. Nenazadnje, zelo<br />
pomemben vidik, ki se ga zanemarja,<br />
čeprav se obenem govori o zmanjševanju<br />
trpljenja živali, pa je, da se pri gojenju<br />
celic uporablja serum nerojenih<br />
teličkov, saj celice brez tega dodatka<br />
zelo slabo rastejo. Nadomestek za serum<br />
govejih zarodkov se išče že nekaj<br />
desetletij (tudi zaradi cene, ker je to izjemno<br />
drag del postopka gojenja celic),<br />
a do sedaj še nismo uspeli najti dobrega<br />
nadomestila, zaključi dr. Majdič.<br />
GLOBALNI RAZVOJ<br />
Ko je bila tehnologija prvič razvita, je<br />
bil postopek veliko dražji od običajnega<br />
kmetovanja, vendar se stroški proizvodnje<br />
nenehno znižujejo, kar kaže na to,<br />
da bi lahko vzgojeno meso postalo uspešen<br />
komercialni produkt. Zanimanje<br />
v svetu narašča, kar kaže tudi kitajski<br />
sporazum z Izraelom v vrednosti 300<br />
milijonov ameriških dolarjev za uvoz<br />
laboratorijsko vzgojenega mesa. Ker se<br />
cena laboratorijsko vzgojenega mesa<br />
še naprej znižuje, lahko v prihodnosti<br />
postane cenejše od konvencionalnega<br />
mesa in s tem pre<strong>vlada</strong> na trgu.<br />
Za povečanje proizvodnje in znižanje<br />
cen bodo raziskave z odprtim dostopom<br />
bistvenega pomena za zmanjšanje<br />
stroškov celičnih gojišč brez<br />
živalskih sestavin, povečanje razpoložljivosti<br />
celičnih linij, izboljšanje lestev,<br />
ki se uporabljajo za podporo rasti<br />
celic in poustvarjanje kompleksne<br />
vlaknaste strukture, kakršno ima običajno<br />
proizvedeno meso, ter izdelavo<br />
večjih in učinkovitejših bioreaktorjev,<br />
v katerih rastejo celice.<br />
Prvi od teh ukrepov – gojišča za celične<br />
kulture brez živalskih sestavin –<br />
trenutno predstavlja večino sedanjih<br />
stroškov proizvodnje gojenega mesa.<br />
Medtem ko so proizvajalci gojenega<br />
mesa in akademski raziskovalci dosegli<br />
velik napredek pri zmanjševanju<br />
stroškov in razvoju formulacij gojišč<br />
za različne vrste celic in gojenih vrst,<br />
pa cene in široka razpoložljivost vrstno<br />
specifičnih in živilskih različic<br />
sestavin gojišč za celične kulture ostajajo<br />
izziv.<br />
PREMIKI V EVROPI<br />
Laboratorijsko vzgojeno meso ni trajnostna<br />
alternativa primarni kmetijski proizvodnji<br />
in odpira etična, gospodarska,<br />
socialna in javnozdravstvena vprašanja,<br />
ki so bistvena za prihodnjo družbo, je<br />
zapisano v sporočilu Svetu ministrov, ki<br />
bo obravnavano na naslednjem zasedanju<br />
kmetijskih ministrov EU. »Te prakse<br />
ogrožajo primarne pristope na kmetijah<br />
in pristne metode pridelave hrane, ki so<br />
bistvo evropskega modela kmetovanja,«<br />
Boscarol (67) načrtuje gradnjo prostorov za<br />
svoje podjetje Tech4Meat v Ajdovščini.<br />
Tomo Strle/CITRUS<br />
je zapisano v dokumentu.<br />
Avtorji dopisa so avstrijska, francoska<br />
in italijanska delegacija, podpirajo<br />
pa ga delegacije Češke, Cipra, Grčije,<br />
Madžarske, Luksemburga, Litve,<br />
Malte, Romunije in Slovaške. Tovrstni<br />
izdelki niso in ne morejo biti del kmetijske<br />
pridelave oz. predelave, zato ne<br />
smejo biti upravičeni do kakršnihkoli<br />
podpor z naslova skupne kmetijske politike,<br />
je pred časom dejal tudi evropski<br />
komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski<br />
(69). Evropska unija sicer<br />
že nekaj let financira raziskave na tem<br />
področju, tako da je tako stališče zanimiva<br />
shizofrenija – sofinancirati produkt<br />
ne, sofinancirati raziskovanje,<br />
kako priti do produkta da.<br />
V Evropi se trenutno ne trži mesa<br />
na celični osnovi, dovoljenje pa bi lahko<br />
bilo izdano šele po oceni Evropske<br />
agencije za varnost hrane (EFSA) v<br />
skladu z določbami tako imenovane<br />
uredbe o novih živilih.<br />
Dvanajst držav za zdaj ne zahteva<br />
spremembe pravil, vendar poziva,<br />
da je treba »pred sprejetjem kakršnih<br />
koli odločitev o odobritvi trga upoštevati<br />
ta vprašanja in rezultate razprav,<br />
ki bodo potekale z državami<br />
članicami in evropsko civilno družbo«.<br />
Italija je bila doslej najglasnejši<br />
nasprotnik laboratorijsko vzgojenega<br />
mesa, saj je predlagala in odobrila nacionalno<br />
prepoved prodaje proizvodov<br />
celičnega kmetijstva. Ukrep trenutno<br />
preverja EU zaradi morebitne<br />
kršitve pravil enotnega trga. <br />
<strong>138</strong> 7. 3. 2024
Change language