Domovina 138: Razpada zdravstvo, razpada vlada (Predogled)
- No tags were found...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
ŠOLA<br />
45<br />
matično znanje, povprečni dosežek slovenskih<br />
šolarjev je bil leta 2018 24 točk<br />
višji kot sedaj. Najmanj pa se je poslabšalo<br />
naravoslovno znanje, in sicer za<br />
sedem točk.<br />
V splošnem gre za največji padec<br />
od leta 2000. V raziskavi je sodelovalo<br />
700.000 udeležencev, tudi iz držav<br />
nečlanic. V primerjavi z letom 2018 so na<br />
področju branja beležili 10 točk manj, pri<br />
matematiki pa 15 točk manj, kar pomeni<br />
zaostanek za 75 % leta za povprečjem.<br />
Znanje se je poslabšalo v dobri polovici<br />
držav, na področju matematike<br />
najbolj v Nemčiji, na Islandiji, Nizozemskem,<br />
Norveškem in Poljskem. V<br />
povprečju je imel vsak četrti 15-letnik<br />
slab uspeh na vseh treh področjih. OE-<br />
CD-jev direktor za izobraževanje Andreas<br />
Schleicher (59) je opozoril, da ne<br />
smemo preceniti vloge koronavirusa.<br />
Daleč najboljše rezultate na vseh<br />
področjih so dosegli v Singapurju – bili<br />
naj bi tri do pet let pred ostalimi članicami<br />
OECD. V naravoslovju in matematiki<br />
so bili izredno uspešni tudi Macau,<br />
510<br />
505<br />
500<br />
495<br />
490<br />
485<br />
480<br />
475<br />
Povprečne ocene učencev<br />
iz držav OECD na testu PISA<br />
Matematika<br />
Branje<br />
Naravoslovje<br />
Hongkong, Tajvan, Japonska in Južna<br />
Koreja. V branju so se dobro izkazale še<br />
Irska, Japonska, Južna Koreja in Tajvan.<br />
Zaskrbljujoče trende opažajo tudi<br />
v ZDA. V 53 šolah v Illinoisu na primer<br />
niti en učenec nima matematičnega<br />
znanja na ravni, primerni stopnji izobraževanja,<br />
v 30 šolah pa to drži za branje.<br />
V slabi četrtini vseh šol v Illinoisu<br />
je leta 2022 vsak deseti učenec ali manj<br />
znal brati starosti primerno in v več kot<br />
četrtini šol je imel primerno matematično<br />
znanje vsak deseti učenec.<br />
2003 2006 2009 2012 2015 2018 2022<br />
VZROK NI PANDEMIJA<br />
Kot poroča Wirepoints, slabih rezultatov<br />
ni mogoče pripisati (le) epidemiji<br />
koronavirusa. Rezultati leta 2019, torej<br />
pred pandemijo, so bili le nekoliko boljši<br />
od najnovejših. Prav tako ni vzrok<br />
zgolj pomanjkanje sredstev, kar je razvidno<br />
iz podatkov o šoli Spry, v kateri je<br />
bil delež učencev s primernim matematičnim<br />
znanjem leta 2019 nič.<br />
Na družbenih omrežjih se je pojavilo<br />
tudi več pričevanj učiteljev, ki pritrjujejo<br />
ugotovitvam raziskav, da otroci<br />
ne dosegajo zadostnih standardov<br />
znanja. »Ti otroci ne znajo brati. Nimajo<br />
razumevanja. Nimajo nikakršnega<br />
besedišča, nobenega osnovnega znanja.<br />
Česa takega še nisem doživela,« je<br />
dejala ena od učiteljic. Dodala je, da so<br />
učenci z učnimi motnjami nekoč bolje<br />
pisali od sedanjih, ki nimajo motenj.<br />
ŠVEDSKA KORAK NAZAJ<br />
Sprememb se loteva tudi nova poljska<br />
<strong>vlada</strong> pod Donaldom Tuskom (66). Med<br />
drugim sledeč svojim 100 predvolilnim<br />
obljubam po premierjevih besedah z<br />
aprilom ukinja domače naloge za prvoin<br />
tretješolce, starejši pa lahko po želji<br />
delajo naloge doma, a se to ne sme šteti<br />
k njihovi oceni. Ministrica za izobraževanje<br />
Barbara Nowacka (48) je dejala,<br />
da si morajo osnovnošolci zapomniti<br />
preveč stvari, in to doma, na škodo prostega<br />
časa, zunajšolskih dejavnosti in<br />
spoznavanja prijateljev.<br />
Na področju šolskih reform je s ciljem<br />
kompetitivnosti zavezana tudi digitalizaciji<br />
učnega procesa. Z začetkom<br />
tega šolskega leta so za četrtošolce nabavili<br />
prenosne računalnike. Skupno<br />
naj bi jih razdelili okoli 400.000, učenci<br />
jih dobijo v uporabo za pet let. Učitelji<br />
pa naj bi dobili bone v vrednosti<br />
559 evrov, s katerimi bi si pomagali pri<br />
nakupu lastnih prenosnikov.<br />
Nekatere države pa so stopile korak<br />
nazaj. Švedska, ki je v vrtce nedavno<br />
vpeljala tablične računalnike, je septembra<br />
razglasila 50-milijonsko investicijo<br />
v nakupe tiskanih učbenikov in<br />
v naslednjih letih načrtuje pospešeno<br />
vrnitev »tradicionalnih« pristopov.<br />
Vlada je namreč začela prevpraševati<br />
hiperdigitaliziran pristop, ko je raziskava<br />
PIRLS pokazala upad pismenosti<br />
med švedskimi četrtošolci.<br />
Strokovnjaki za izobraževanje so<br />
ocenili, da je treba del težav pripisati<br />
pandemiji ali rastočemu številu priseljencev,<br />
hkrati pa »obstajajo jasni<br />
znanstveni dokazi, da uporaba digitalnih<br />
orodij poslabša in ne izboljša<br />
učenja«, so avgusta pojasnili na<br />
švedski medicinski šoli Karolinska<br />
Institute v izjavi o nacionalni strategiji<br />
digitalizacije v izobraževanju.<br />
Skrb nad (pre)hitrim vpeljevanjem<br />
digitalnih orodij v izobraževanje so<br />
izrazili tudi v agenciji Združenih narodov<br />
za izobraževanje in kulturo. <br />
<strong>138</strong> 7. 3. 2024
Change language