Domovina 138: Razpada zdravstvo, razpada vlada (Predogled)

AKTUALNO 29
Sprava v Sloveniji
trenutno ni mogoča. Bilo bi
bolje ne govoriti o spravi,
ampak o pomiritvi.
Mitja Ferenc (63) in Borut Pahor (60) na
okrogli mizi po predpremieri filma.
der pa je dejala: »Smisel vseposvojitve,
varuhov spomina, je vzpostavljanje
osebnega odnosa. Pomembno je, da
nas gane.«
Pri tem velja izpostaviti tudi življenjsko
zgodbo Petra Hribarja, ki je po
dolgih letih sodnih bojev dosegel rehabilitacijo
Rada in Ksenije Hribar, njun
pokop in odškodnino za grad. Sprejel
je tudi javno opravičilo predsednika
države. Odslej si brez zamer prizadeva
za spravo na novih temeljih in pravi:
»Sprava v Sloveniji trenutno ni mogoča.
Bilo bi bolje ne govoriti o spravi, ampak
o pomiritvi. Pomiritev je bolj smiselna.
Sam sem odpustil storilcem zločina, ki
se je zgodil nad Mačami na Gorenjskem
(nad Radom in Ksenijo Hribar, op. a.).
Konkretno tistim desetim partizanom
in partizanki. Ugotovil sem, da je to
ena od pravilnih poti, vprašanje pa je,
koliko je uporabna. Vprašanje je, kako
odpustiš zločincem. S tem, ko odpustiš,
presekaš to, kar traja že dolgo časa,
in prisiliš zločince, da odreagirajo. Na
borčevski strani na provokacije odreagirajo.
Odreagirajo na napačen način,
ampak odreagirajo.«
PRIKAZOVANJE ZGODOVINE
Mitja Ferenc je spomnil, da smo bili
do sedaj navajeni drugačnega prikazovanja
zgodovine: »Navajeni smo črno-bele
zgodovine, kjer imamo junake
in izdajalce. Premalo pa poslušamo
konkretne življenjske zgodbe. Preveč
je etiketiranja in premalo občutkov.
Zgodovinarji, če se izpostavimo, smo
pogosto etiketirani kot figure. Mene je
enostavno moralno gnalo, da me je po
16. maju lani, ko je med intimno slovesnostjo
na Trgu republike vlada med
korespondenčno sejo ukinila dan spomina
na žrtve komunističnega nasilja,
podobno zabolelo kot na dan, ko smo
odkrili žrtve v Hudi jami.«
Razvila pa se je tudi debata o potrebi
po političnem dokumentu, ki bi
govoril o spravi. Kot je slikovito opisal
Hribar, je nemogoče, da bi en dokument,
sprejet v Državnem zboru,
čez noč kar razglasil spravo in bi bili
zaradi tega ljudje med seboj boljši oziroma
bi vsi odpustili vsem. Pri tem je
nekdanji predsednik dejal: »Razumem
nevarnost deklarativnega dokumenta
sprave, vidim pa tudi njegovo pomanjkanje.
Ne, da bi z njim uvedli spravo.
Dejstvo pa je, da na ravni SAZU takšen
dokument imamo. Če ga že Državni
zbor ni mogel ali hotel sprejeti, ga je
sprejela akademija. In če bi ga Državni
zbor posvojil, mislim, da ne bi vlada
sprejela majske odločitve o ukinitvi
dneva spomina. Tako pa se je ta napaka
zgodila. V teh okoliščinah ne moremo
krepiti narodne zrelosti.«
Vsi sogovorniki so se strinjali, da
je proces sprave nedokončan in da
nas čaka še veliko korakov na tej poti.
»Pomembno je čutiti bolečino. V preteklosti
smo vsak na svoji strani čutili
bolečino. Poanta pa je, da se vživimo v
Prizor iz filma.
bolečino drugega. To lahko prepreči,
da bi ponovili te grozote,« je povzel nekdanji
predsednik Pahor.
ŠELE ZAČETEK
Ekipa Studia Siposh se zaveda, da je s
filmom Nebesa pod Triglavom predstavila
le delček večplastne celote, zato si
v prihodnosti želi na filmskem platnu
predstaviti bolj celovito, v obliki filmske
trilogije. David Sipoš je dejal: »Takšne
zgodbe se nam zdijo vredne, da jih prikažemo
na filmskem platnu. Ljudje jih
potrebujemo za zgled in tudi opomin,
da smo si Slovenci lahko sovražniki ali
bratje. Naša srčna želja je, da s prenosom
teh zgodb na platno pomagamo, da njihovih
resnic in naukov ne pozabimo ne
mi ne rodovi, ki prihajajo za nami.«
Občinstvu so zato dali ekskluzivni
vpogled v napovednik novega potencialnega
projekta z delovnim naslovom
»Exodus 1945«, ki prikazuje del zgodbe
o vračanju domobrancev v domovino.
Razvoj projekta pa bo odvisen od finančnih
sredstev, ki bodo na voljo, zato
je Sipoš tudi apeliral na zbrano občinstvo,
da po svojih močeh pomaga pri realizaciji
tega zgodovinskega projekta.
138 7. 3. 2024