Domovina 138: Razpada zdravstvo, razpada vlada (Predogled)

More documents

Recommendations

Info

48 DALMATINO Samoupravljanje je v resnici ANARHIJA Kolumna Šolski ravnatelji morajo pred imenovanjem dobiti mnenje sveta zavoda, v katerem sedijo predstavniki zaposlenih in staršev. Uredniki državnih medijev morajo dobiti pred imenovanjem pozitivno mnenje podrejenih – direktorji izjemno redko imenujejo urednika z negativnim mnenjem. TINO MAMIĆ PRINCIP.INFO Dpodrejeni odločajo o tem, kdo bo postal njihov šef, je relikt bivšega komunizma. Predvsem jugoslovanskega in še bolj predvsem slovenskega, saj je samoupravljanje slovenski izum. Izmislil si ga je Edvard Kardelj, drugi mož za jugoslovanskim diktatorjem Josipom Brozom, ki ga poznamo po ukazu, naj partizani poleti 1945 pospešijo pobijanje vojnih ujetnikov in slovenskih civilistov, tudi žensk in otrok. Samoupravni socializem je bil ideološka izmišljotina, ki v praksi ni delovala. Partijci so namreč natančno usmerjali delavce, da so prav glasovali, ko so med partijskimi kandidati izbirali (sic!) »najboljšega«. V demokraciji pa je vrag vzel šalo, saj so zapisane besede o samoupravljanju lahko začeli uresničevati. KONKRETNO Spominjam se, ko sem se prijavil na razpis za odgovornega urednika Primorskih novic. Gre za dnevnik, ki mu je do takrat stalno padala naklada. V dveh letih s kakih 25 na 17 tisoč prodanih izvodov. Zvonili so vsi alarmi. Za to, da mi je sploh uspelo priti v ta kolektiv, je bilo ključno dvoje. Prišel sem iz Bruslja v času, ko je bila Slovenija sveža članica EU, zato je ta tujina pomenila izjemno referenco. Primorske novice pa so krvavo potrebovale kader, saj novinarjev na tržišču ni bilo. V novogoriškem uredništvu, v katerem so me bolj poznali in so za moj prihod izvedeli že, ko sem podpisal pogodbo o zaposlitvi, so pobesneli. Sin bivšega poslanca napačne stranke (NSi) in nekdanji novinar Ognjišča namreč po logiki stvari nikoli ne bi smel dobiti prostora na pravovernih Primorskih novicah. Že po dveh ali treh objavljenih komentarjih sem prišel na črno listo in so moje delo zelo omejili. A ne glede na to sem veliko pisal, saj sem bil vedno pripravljen napisati komentar na kako družbeno temo, medtem ko drugi ne. Njihova lenobnost je bila moj zaveznik, da sem imel razmeroma veliko medijskega prostora. Ko sem se dve leti kasneje prijavil na razpis, so podtalno zagnali močno kampanjo proti meni in nahujskali vse urednike, naj glasujejo proti moji kandidaturi. Neka stara partijka iz sosednje pisarne mi je tako odkrito priznala, da je bila nadvse presenečena, ko je prebrala moj življenjepis in mi za kandidaturo čestitala. Čez dan ali dva je glasovala Samoupravljanje rodi samoupravljanje. proti. A partijska celica se je uštela, ker ni prepričevala vseh novinarjev, marveč samo stare mačke. Čeprav so glasovanje naredili v novogoriškem uredništvu, da bi tudi z atmosfero vplivali na novinarje, to ni bilo dovolj in je mojo kandidaturo krepka polovica novinarjev podprla. DELAVEC ODLOČA O ŠEFU Tega ne opisujem, ker okorelo partijsko delovanje v 21. stoletju zveni komično. S konkretnim primerom hočem pokazati, kako Kardeljevo samoupravljanje ne služi ničemur razen anarhiji. V katerem podjetju na svetu delavci z glasovanjem izbirajo svojega direktorja? Nikjer. Zakaj, menda ni treba posebej pojasnjevati. A vendar se ravno to dogaja na RTVS, STA in vseh drugih državnih ter tudi mnogih zasebnih slovenskih medijih. Nič čudnega torej, da v kaosu izbrani uredniki tudi pri svojem delu nadaljujejo s kaotičnostjo. Konkretno to vidimo v zadnjih tednih na nacionalki. Na podoben način se izbira tudi direktorje državnih zavodov in podjetij. Delavci imajo svojega zaupnika v svetu zavoda ali podjetja, ponekod, v koprskem pristanišču, imenovanem Luka Koper, denimo celo delavskega direktorja. Učitelji pred imenovanjem ravnatelja glasujejo o zaupnici kandidatu za ravnatelja, v svetu, ki postavlja ravnatelja, pa imajo pet članov od enajstih. Skupaj s starši, ki radi potegnejo z učitelji, imajo od enajstih osem glasov. Zanimivo je, da tako učitelji kot ravnatelji velikokrat kritizirajo stanje v šolah, ker ravnatelj nima prave moči in ne more učinkovito ukrepati zoper slabe učitelje. A to je logično. Samoupravljanje rodi samoupravljanje. Samoupravljanje pa v resnici ne pomeni nič drugega kot anarhijo. <strong>138</strong> 7. 3. 2024
Priporočila FRANCE PIBERNIK, ZORKO SIMČIČ: DOHOJENE STOPINJE Tokrat sem se odločil, da vam priporočim delo, ki je v bistvu pogovor, ki je nastal med akademikom Zorkom Simčičem in Francetom Pibernikom. Zanimiva so pota Dohojene stopinje, DAMIAN AHLIN ki obsegajo 500 strani. Iz uvodne besede Franceta Pibernika razberemo sledeče: »Leta 2000 sva začela s pogovori, ki sem jih snemal in nato prepisoval, kar pomeni, da so bili Simčičevi odgovori na moja številna vprašanja podani v živem jeziku, izredno odprto, brez slehernega zadržka, zajemajo celotno Simčičevo življenjsko pot od rojstnega Maribora prek begunskih postaj, kot so Celovec, Rim, Trst in Buenos Aires, do vrnitve v Ljubljano, predvsem pa zelo poglobljeno razkrivajo njegovo literarno ustvarjanje.« Knjiga, čeprav razprodana, je bila izdana leta 2019 pri Beletrini tudi v digitalni obliki. Po Simčičevih besedah: »Nekoč je med hojo pomislil: ta bi bila prihodnja stopinja. Ne! Z nogo že v zraku se je obrnil in šel po cesti nazaj.« BEREMO, GLEDAMO, POSLUŠAMO ... 49 Ljubljana, Beletrina, 2019, 552 strani, 29 evrov. Dob pri Domžalah, Miš, 2023, 224 strani, 31 evrov. ANNA WOLTZ: PREDOR Anna Woltz je pisateljica, ki je našim mladim bralcem že dobro znana. Doslej so v prevodu izšle že knjige Dekle z marsa (2012), Nenavaden teden s Tesso (2016), Mavec (2017), Aljaska (2018) in Zobje morskega psa (2021). Tokrat svoje junake prvič preseli v MONIKA JEGLIČ preteklost. Glavni junakinji, najstnici Elli, ki nam zgodbo pripoveduje, se kot glavni liki pridružijo še Jay ter sorojenca plemiškega rodu, Quinn in Sebastian. Vsi štirje se na določeni točki srečajo v rovih londonske podzemne železnice, kjer so med drugo svetovno vojno revni iskali svoje zatočišče, saj zaklonišč ob nenehnem nemškem bombardiranju ni bilo dovolj. Poleg predorov, v katerih se skrivajo protagonisti zgodbe, spoznamo še drug predor, t. i. železna pljuča, ki so Elli, ko je zbolela za otroško paralizo in imela težave z dihanjem, pomagala preživeti. Zgodba nas potegne vase že s prvima dvema stavkoma: »Zdaj smo trije. Bili smo štirje, a eden od nas bo umrl.« Sledi niz Ellinih osebnih izpovedi in dogodkov, ki iz vseh glavnih junakov potegnejo nenavadno moč za preživetje, ki se v normalnih okoliščinah morda ne bi aktivirala. Spremno besedo je romanu dodal zgodovinar Miha Pohar in pojasnil nekaj okoliščin življenja v bombandiranem Londonu. Tako bralcu približa del, ki mu je ob prvoosebni zgodbi mladega dekleta, ki je bilo (fiktivno) vpeto v dogajanje, morda ušel. <strong>138</strong> 7. 3. 2024
Page 1 and 2: ŠIRIMO OBZORJA Poštnina plačana
Page 3 and 4: MOJA BESEDA KLOVN Z ULICE in medijs
Page 5 and 6: VSEBINA 5 20 Župan Moravč Milan B
Page 7 and 8: PREGLED TEDNA 7 SHUTTERSTOCK Opozic
Page 9 and 10: ČIVKARIJA 9 Bojan Požar @BojanPoz
Page 11 and 12: Stavkamo ... KARIKATURA 11 BORIS OB
Page 13 and 14: TEMA TEDNA 13 »DIALOGA NI, ZANJ ST
Page 15 and 16: TEMA TEDNA 15 potrebovala še dodat
Page 17 and 18: TEMA TEDNA 17 drugi lastijo pravico
Page 19 and 20: TEMA TEDNA 19 Predlagatelji niti ne
Page 21 and 22: AKTUALNO 21 Ker se spremenjena doku
Page 23 and 24: INTERVJU 23 DAVID SIPOŠ, REŽISER
Page 25 and 26: INTERVJU 25 kako je narodno zavedna
Page 27 and 28: INTERVJU 27 Zdi se mi, da sem sam p
Page 29 and 30: AKTUALNO 29 Sprava v Sloveniji tren
Page 31 and 32: AKTUALNO 31 glavski narodni park op
Page 33 and 34: MEDIJI 33 spomina na žrtve komuniz
Page 35 and 36: MEDIJI 35 ljati nekoga svojega od z
Page 37 and 38: Komentar SVOBODNO GOSPODARSTVO 37 s
Page 39 and 40: Kolumna MEDIJI 39 zaposlene pravi h
Page 41 and 42: SVOBODNO GOSPODARSTVO 41 Kljub znat
Page 43 and 44: Komentar BOJAN POŽAR, POZAREPORT.S
Page 45 and 46: ŠOLA 45 matično znanje, povprečn
Page 47: Kolumna ALEŠ ČERIN/ PREPROSTOST.S
Page 51 and 52: Priporočilo ANDRAŽ ARKO JOŽEF iz
Page 53 and 54: Ovitek knjige s spomini na Franeta
Page 55 and 56: EDVARD KADIČ, STROKOVNJAK ZA KOMUN
Page 57 and 58: Koledar dogodkov MAREC DOGODKI 57 p
Page 59 and 60: Kolumna AKTUALNO KISOVEC - KRAJ, v
Page 61 and 62: KRIŽANKA 61 SHUTTERSTOCK SESTAVIL
Page 63 and 64: Razvedrilo LLLLL+ 63 SKRITA MISEL
Page 65 and 66: enakem časovnem terminu kot to pot
Page 68: Všeč mi je to, da ni tem, ki bi s

Domovina 138: Razpada zdravstvo, razpada vlada (Predogled)

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?