Prvi in ključni varuh bolnikovih pravic je njegov ... - Naša lekarna
Prvi in ključni varuh bolnikovih pravic je njegov ... - Naša lekarna
Prvi in ključni varuh bolnikovih pravic je njegov ... - Naša lekarna
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
100 ZA MIZO | Hrana za zdravo ožil<strong>je</strong><br />
februar 2010 | NAŠA LEKARNA 101<br />
Žilne stene so sestavl<strong>je</strong>ne iz treh slo<strong>je</strong>v:<br />
notran<strong>je</strong>ga endotela, mehke<br />
mišice <strong>in</strong> vezivnega tkiva. Najmanjše<br />
žilice, kapilare, debele le 3<br />
tisoč<strong>in</strong>ke milimetra, pa so poveč<strong>in</strong>i zgra<strong>je</strong>ne<br />
samo iz endotela. Hitrost pretoka krvi <strong>je</strong><br />
različna. Po arterijah teče kri najhitre<strong>je</strong>, <strong>in</strong><br />
sicer skozi vratno arterijo kar 330 milimetrov<br />
na sekundo, skozi kapilare pa se pretaka<br />
le s hitrostjo milimeter na sekundo. Tako<br />
imajo celice dovolj časa, da iz krvi počrpajo<br />
hranilne snovi <strong>in</strong> odložijo odpadke. Če <strong>je</strong><br />
pretok moten, kri zastaja, nastanejo krčne<br />
žile, celicam primanjku<strong>je</strong> hrane, odpadne<br />
snovi pa se ne izločijo <strong>in</strong> postopno se zastrupljamo.<br />
Vse to govori v prid ugotovitvi, da<br />
moramo za svo<strong>je</strong> žile dobro skrbeti. Obenem<br />
moramo skrbno izbirati hrano, ki prepreču<strong>je</strong><br />
krvne strdke <strong>in</strong> ohranja žile brez oblog, močne,<br />
prožne, pretočne <strong>in</strong> voljne.<br />
Preprečimo strdke!<br />
Ni novost, da strdke povzroča dolgotrajno<br />
neustrezno prehran<strong>je</strong>van<strong>je</strong>, zato lahko z<br />
ustrezno prehrano to nevarnost tudi odstranimo<br />
<strong>in</strong> preprečimo. Zdravniki se najpogoste<strong>je</strong><br />
pri bolnikih sreču<strong>je</strong>jo že z akutnim stan<strong>je</strong>m,<br />
ki ga <strong>je</strong> potrebno takoj reševati z<br />
zdravili. Žal premnogi bolniki svojih slabih<br />
prehranskih navad <strong>in</strong> razvad, tudi po zdravniškem<br />
opozorilu, ne spremenijo <strong>in</strong> živijo<br />
po starem naprej. Manj <strong>je</strong> takih, ki se zamislijo<br />
<strong>in</strong> poglobijo v srž problema, da bi razumeli,<br />
k<strong>je</strong> so ga pri svojih prehranskih navadah<br />
polomili, <strong>in</strong> negativni proces nato<br />
obrnejo v pozitivno smer. Zdravila v skoraj<br />
vseh primerih samo blažijo posledice <strong>in</strong> prepreču<strong>je</strong>jo<br />
najhujše, ne odpravljajo pa vzrokov<br />
zan<strong>je</strong>. Z ustrezno varovalno prehrano<br />
lahko že v doglednem času, v nekaj mesecih,<br />
preusmerimo negativni trend. To seveda ne<br />
velja samo za krvne strdke.<br />
Ozaveščen človek bo vse živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong> skrbel<br />
za zdravo <strong>in</strong> preventivno prehrano, bogato s<br />
sad<strong>je</strong>m <strong>in</strong> zelenjavo, z naravnimi vitam<strong>in</strong>i,<br />
m<strong>in</strong>erali <strong>in</strong> vlakn<strong>in</strong>ami ter z beljakov<strong>in</strong>ami<br />
<strong>in</strong> nenasičenimi maščobnimi kisl<strong>in</strong>ami. V<br />
tem primeru se bo redko srečal s težavami,<br />
ki privedejo do strdkov. Toda tudi človek, ki<br />
ga strdki že ogrožajo, lahko še veliko stori s<br />
hrano. Omenila sem že, da <strong>je</strong> treba pri akutnih<br />
stanjih uporabljati zdravila, toda hkrati<br />
poskrbeti tudi za ustrezno hrano, da z njo<br />
spremenimo »mehanizem«, ki vodi v tvorbo<br />
strdkov.<br />
Že starodavno zdravilo za izboljšavo pretočnosti<br />
krvi, omen<strong>je</strong>no na egipčanskem papirusu,<br />
<strong>je</strong> čebula. Poznejši zapiski to lastnost<br />
pripisu<strong>je</strong>jo tudi česnu. Čebula ovira lepl<strong>je</strong>n<strong>je</strong><br />
trombocitov, raztaplja nastale strdke <strong>in</strong><br />
onemogoča koagulacijo krvi zaradi mastne<br />
hrane. Zdravilen uč<strong>in</strong>ek naj bi imelo že 100<br />
gramov čebule na dan, surove ali kuhane.<br />
Česen vsebu<strong>je</strong> naravni ahoen, to <strong>je</strong> snov, ki<br />
ima podoben uč<strong>in</strong>ek kot aspir<strong>in</strong> <strong>in</strong> delu<strong>je</strong><br />
kot antikoagulans. Naravni ahoen poleg<br />
tega prepreču<strong>je</strong> spri<strong>je</strong>man<strong>je</strong> trombocitov,<br />
pospešu<strong>je</strong> raztapljan<strong>je</strong> krvnih strdkov,<br />
zmanjšu<strong>je</strong> viskoznost krvi, pospešu<strong>je</strong> cirkulacijo<br />
<strong>in</strong> odstranju<strong>je</strong> nezaželene snovi iz<br />
krvi. Pomemben <strong>je</strong> tudi adenoz<strong>in</strong> iz česna,<br />
ki ima zdravilen uč<strong>in</strong>ek, če ga uživamo surovega<br />
ali kuhanega. Pri sledn<strong>je</strong>m se ahoen<br />
še hitre<strong>je</strong> sprosti. Česen stremo, kajti tako<br />
sprostimo encime, ki spremenijo alic<strong>in</strong> v<br />
ahoen. Ta se v večji meri sprošča tudi, če <strong>je</strong><br />
česen v kislem mediju. Zato ga dodajamo solatam.<br />
Star ruski recept pravi, da <strong>je</strong> potrebno<br />
strt česen zaliti z vodko <strong>in</strong> ga v n<strong>je</strong>j namakati<br />
nekaj dni. Grški recept, ki ga poznajo<br />
po vsem Mediteranu, <strong>je</strong> strt česen v oljčnem<br />
olju, s sirom feta <strong>in</strong> peteršil<strong>je</strong>m.<br />
Zelo zdravo živilo za preprečevan<strong>je</strong> strdkov<br />
so ribe, ki so najpomembnejši živalski<br />
vir maščobnih kisl<strong>in</strong> omega 3. To so predvsem<br />
plave ribe: sardele, skuše, losos <strong>in</strong> tune.<br />
Maščobne kisl<strong>in</strong>e omega 3 iz rib zavirajo str<strong>je</strong>van<strong>je</strong><br />
trombocitov, znižu<strong>je</strong>jo fibr<strong>in</strong>ogen <strong>in</strong><br />
pospešu<strong>je</strong>jo raztapljan<strong>je</strong> že nastalih strdkov.<br />
Ob rednem uživanju rib bodo trombociti v<br />
krvi imeli normalno diskasto obliko, brez<br />
izrastkov, s katerimi se trombociti med seboj<br />
spri<strong>je</strong>ml<strong>je</strong>jo. Rdeče v<strong>in</strong>o <strong>je</strong> tudi zdravilno,<br />
saj ima resveratrol, ki zavira spri<strong>je</strong>man<strong>je</strong><br />
trombocitov <strong>in</strong> oksidacijo nevarnega holesterola<br />
ldl, hkrati pa poviša dober hdl. Resveratrol<br />
<strong>je</strong> del skup<strong>in</strong>e flavonoidov v v<strong>in</strong>u<br />
<strong>in</strong> prav vsi imajo pozitivno vlogo za zdravo<br />
kri. Ker delu<strong>je</strong>jo s<strong>in</strong>ergično, so še močnejši<br />
kot vitam<strong>in</strong> e. Njihova naloga <strong>je</strong> tudi ščititi<br />
vitam<strong>in</strong> c pred oksidacijo ter obnavljati mehanizem<br />
razgra<strong>je</strong>vanja strdkov.<br />
Zaščitne snovi najdemo tudi v grenivkah<br />
<strong>in</strong> nekaj malega v belem grozdju <strong>in</strong> v<strong>in</strong>u.<br />
Znanstveniki zdravilnost pripisu<strong>je</strong>jo kateh<strong>in</strong>om,<br />
ki jih <strong>je</strong> v rdečem grozdju <strong>in</strong> grenivkah<br />
obilo, veliko manj pa v belem grozdju. Alkohol<br />
v v<strong>in</strong>u prav tako delu<strong>je</strong> proti aterosklerozi,<br />
poveču<strong>je</strong> koncentracijo hdl <strong>in</strong> zmanjšu<strong>je</strong><br />
ldl, zmanjšu<strong>je</strong> sposobnost zlepljanja<br />
krvnih ploščic <strong>in</strong> poveču<strong>je</strong> raztapljan<strong>je</strong><br />
trombocitov. Obenem širi žile <strong>in</strong> spremeni<br />
razmer<strong>je</strong> med prostacikl<strong>in</strong>i <strong>in</strong> tromboksani,<br />
torej delu<strong>je</strong> podobno kot salicilna kisl<strong>in</strong>a.<br />
Vse omen<strong>je</strong>no o v<strong>in</strong>u velja samo za količ<strong>in</strong>o<br />
en kozarec v<strong>in</strong>a na odraslo osebo, v večjih