02.01.2013 Views

Prvi in ključni varuh bolnikovih pravic je njegov ... - Naša lekarna

Prvi in ključni varuh bolnikovih pravic je njegov ... - Naša lekarna

Prvi in ključni varuh bolnikovih pravic je njegov ... - Naša lekarna

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

100 ZA MIZO | Hrana za zdravo ožil<strong>je</strong><br />

februar 2010 | NAŠA LEKARNA 101<br />

Žilne stene so sestavl<strong>je</strong>ne iz treh slo<strong>je</strong>v:<br />

notran<strong>je</strong>ga endotela, mehke<br />

mišice <strong>in</strong> vezivnega tkiva. Najmanjše<br />

žilice, kapilare, debele le 3<br />

tisoč<strong>in</strong>ke milimetra, pa so poveč<strong>in</strong>i zgra<strong>je</strong>ne<br />

samo iz endotela. Hitrost pretoka krvi <strong>je</strong><br />

različna. Po arterijah teče kri najhitre<strong>je</strong>, <strong>in</strong><br />

sicer skozi vratno arterijo kar 330 milimetrov<br />

na sekundo, skozi kapilare pa se pretaka<br />

le s hitrostjo milimeter na sekundo. Tako<br />

imajo celice dovolj časa, da iz krvi počrpajo<br />

hranilne snovi <strong>in</strong> odložijo odpadke. Če <strong>je</strong><br />

pretok moten, kri zastaja, nastanejo krčne<br />

žile, celicam primanjku<strong>je</strong> hrane, odpadne<br />

snovi pa se ne izločijo <strong>in</strong> postopno se zastrupljamo.<br />

Vse to govori v prid ugotovitvi, da<br />

moramo za svo<strong>je</strong> žile dobro skrbeti. Obenem<br />

moramo skrbno izbirati hrano, ki prepreču<strong>je</strong><br />

krvne strdke <strong>in</strong> ohranja žile brez oblog, močne,<br />

prožne, pretočne <strong>in</strong> voljne.<br />

Preprečimo strdke!<br />

Ni novost, da strdke povzroča dolgotrajno<br />

neustrezno prehran<strong>je</strong>van<strong>je</strong>, zato lahko z<br />

ustrezno prehrano to nevarnost tudi odstranimo<br />

<strong>in</strong> preprečimo. Zdravniki se najpogoste<strong>je</strong><br />

pri bolnikih sreču<strong>je</strong>jo že z akutnim stan<strong>je</strong>m,<br />

ki ga <strong>je</strong> potrebno takoj reševati z<br />

zdravili. Žal premnogi bolniki svojih slabih<br />

prehranskih navad <strong>in</strong> razvad, tudi po zdravniškem<br />

opozorilu, ne spremenijo <strong>in</strong> živijo<br />

po starem naprej. Manj <strong>je</strong> takih, ki se zamislijo<br />

<strong>in</strong> poglobijo v srž problema, da bi razumeli,<br />

k<strong>je</strong> so ga pri svojih prehranskih navadah<br />

polomili, <strong>in</strong> negativni proces nato<br />

obrnejo v pozitivno smer. Zdravila v skoraj<br />

vseh primerih samo blažijo posledice <strong>in</strong> prepreču<strong>je</strong>jo<br />

najhujše, ne odpravljajo pa vzrokov<br />

zan<strong>je</strong>. Z ustrezno varovalno prehrano<br />

lahko že v doglednem času, v nekaj mesecih,<br />

preusmerimo negativni trend. To seveda ne<br />

velja samo za krvne strdke.<br />

Ozaveščen človek bo vse živl<strong>je</strong>n<strong>je</strong> skrbel<br />

za zdravo <strong>in</strong> preventivno prehrano, bogato s<br />

sad<strong>je</strong>m <strong>in</strong> zelenjavo, z naravnimi vitam<strong>in</strong>i,<br />

m<strong>in</strong>erali <strong>in</strong> vlakn<strong>in</strong>ami ter z beljakov<strong>in</strong>ami<br />

<strong>in</strong> nenasičenimi maščobnimi kisl<strong>in</strong>ami. V<br />

tem primeru se bo redko srečal s težavami,<br />

ki privedejo do strdkov. Toda tudi človek, ki<br />

ga strdki že ogrožajo, lahko še veliko stori s<br />

hrano. Omenila sem že, da <strong>je</strong> treba pri akutnih<br />

stanjih uporabljati zdravila, toda hkrati<br />

poskrbeti tudi za ustrezno hrano, da z njo<br />

spremenimo »mehanizem«, ki vodi v tvorbo<br />

strdkov.<br />

Že starodavno zdravilo za izboljšavo pretočnosti<br />

krvi, omen<strong>je</strong>no na egipčanskem papirusu,<br />

<strong>je</strong> čebula. Poznejši zapiski to lastnost<br />

pripisu<strong>je</strong>jo tudi česnu. Čebula ovira lepl<strong>je</strong>n<strong>je</strong><br />

trombocitov, raztaplja nastale strdke <strong>in</strong><br />

onemogoča koagulacijo krvi zaradi mastne<br />

hrane. Zdravilen uč<strong>in</strong>ek naj bi imelo že 100<br />

gramov čebule na dan, surove ali kuhane.<br />

Česen vsebu<strong>je</strong> naravni ahoen, to <strong>je</strong> snov, ki<br />

ima podoben uč<strong>in</strong>ek kot aspir<strong>in</strong> <strong>in</strong> delu<strong>je</strong><br />

kot antikoagulans. Naravni ahoen poleg<br />

tega prepreču<strong>je</strong> spri<strong>je</strong>man<strong>je</strong> trombocitov,<br />

pospešu<strong>je</strong> raztapljan<strong>je</strong> krvnih strdkov,<br />

zmanjšu<strong>je</strong> viskoznost krvi, pospešu<strong>je</strong> cirkulacijo<br />

<strong>in</strong> odstranju<strong>je</strong> nezaželene snovi iz<br />

krvi. Pomemben <strong>je</strong> tudi adenoz<strong>in</strong> iz česna,<br />

ki ima zdravilen uč<strong>in</strong>ek, če ga uživamo surovega<br />

ali kuhanega. Pri sledn<strong>je</strong>m se ahoen<br />

še hitre<strong>je</strong> sprosti. Česen stremo, kajti tako<br />

sprostimo encime, ki spremenijo alic<strong>in</strong> v<br />

ahoen. Ta se v večji meri sprošča tudi, če <strong>je</strong><br />

česen v kislem mediju. Zato ga dodajamo solatam.<br />

Star ruski recept pravi, da <strong>je</strong> potrebno<br />

strt česen zaliti z vodko <strong>in</strong> ga v n<strong>je</strong>j namakati<br />

nekaj dni. Grški recept, ki ga poznajo<br />

po vsem Mediteranu, <strong>je</strong> strt česen v oljčnem<br />

olju, s sirom feta <strong>in</strong> peteršil<strong>je</strong>m.<br />

Zelo zdravo živilo za preprečevan<strong>je</strong> strdkov<br />

so ribe, ki so najpomembnejši živalski<br />

vir maščobnih kisl<strong>in</strong> omega 3. To so predvsem<br />

plave ribe: sardele, skuše, losos <strong>in</strong> tune.<br />

Maščobne kisl<strong>in</strong>e omega 3 iz rib zavirajo str<strong>je</strong>van<strong>je</strong><br />

trombocitov, znižu<strong>je</strong>jo fibr<strong>in</strong>ogen <strong>in</strong><br />

pospešu<strong>je</strong>jo raztapljan<strong>je</strong> že nastalih strdkov.<br />

Ob rednem uživanju rib bodo trombociti v<br />

krvi imeli normalno diskasto obliko, brez<br />

izrastkov, s katerimi se trombociti med seboj<br />

spri<strong>je</strong>ml<strong>je</strong>jo. Rdeče v<strong>in</strong>o <strong>je</strong> tudi zdravilno,<br />

saj ima resveratrol, ki zavira spri<strong>je</strong>man<strong>je</strong><br />

trombocitov <strong>in</strong> oksidacijo nevarnega holesterola<br />

ldl, hkrati pa poviša dober hdl. Resveratrol<br />

<strong>je</strong> del skup<strong>in</strong>e flavonoidov v v<strong>in</strong>u<br />

<strong>in</strong> prav vsi imajo pozitivno vlogo za zdravo<br />

kri. Ker delu<strong>je</strong>jo s<strong>in</strong>ergično, so še močnejši<br />

kot vitam<strong>in</strong> e. Njihova naloga <strong>je</strong> tudi ščititi<br />

vitam<strong>in</strong> c pred oksidacijo ter obnavljati mehanizem<br />

razgra<strong>je</strong>vanja strdkov.<br />

Zaščitne snovi najdemo tudi v grenivkah<br />

<strong>in</strong> nekaj malega v belem grozdju <strong>in</strong> v<strong>in</strong>u.<br />

Znanstveniki zdravilnost pripisu<strong>je</strong>jo kateh<strong>in</strong>om,<br />

ki jih <strong>je</strong> v rdečem grozdju <strong>in</strong> grenivkah<br />

obilo, veliko manj pa v belem grozdju. Alkohol<br />

v v<strong>in</strong>u prav tako delu<strong>je</strong> proti aterosklerozi,<br />

poveču<strong>je</strong> koncentracijo hdl <strong>in</strong> zmanjšu<strong>je</strong><br />

ldl, zmanjšu<strong>je</strong> sposobnost zlepljanja<br />

krvnih ploščic <strong>in</strong> poveču<strong>je</strong> raztapljan<strong>je</strong><br />

trombocitov. Obenem širi žile <strong>in</strong> spremeni<br />

razmer<strong>je</strong> med prostacikl<strong>in</strong>i <strong>in</strong> tromboksani,<br />

torej delu<strong>je</strong> podobno kot salicilna kisl<strong>in</strong>a.<br />

Vse omen<strong>je</strong>no o v<strong>in</strong>u velja samo za količ<strong>in</strong>o<br />

en kozarec v<strong>in</strong>a na odraslo osebo, v večjih

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!