Prvi in ključni varuh bolnikovih pravic je njegov ... - Naša lekarna

102 ZA MIZO | Hrana za zdravo ožilje
februar 2010 | NAŠA LEKARNA 103
Živila za pravilno razmerje holesterola:
losos, sardele in skuše, divjačina, fižol, oves,
ječmen, jabolka, slive, korenje, jajčevci, česen,
čebula, oljčno olje, mandlji, orehi, avokado,
jagodičje, citrusi, peteršilj, pšenični
kalčki, ingver in zeleni čaj.
Živila, ki se jim moramo izogibati: nasičene
maščobe, koža perutnine, transmaščobne
kisline, kajenje in ekspresna kava.
količinah pa alkohol škodi, ker porablja vitamine.
Katehine najdemo tudi v črnem in
zelenem čaju; popravljajo brazgotine in poškodbe
na stenah žil. Obenem preprečujejo
aktiviranje trombocitov, pospešujejo njihovo
razgrajevanje in zmanjšujejo odlaganje
holesterola na stene arterij.
Pekoči feferoni imajo snovi, na primer
kapsaicin, ki hitro razbijajo krvne strdke.
Učinkoviti zoper strjevanje krvi so tudi
ingver, klinčki, kumina in kurkuma. Zlasti
klinčki naj bi imeli močnejši učinek kot sintetični
aspirin. Za ingver so dokazali, da deluje
kot antikoagulans, aktivna snov v
ingverju pa je gingerol.
Nenasičene maščobne kisline so nenadomestljive.
Omenila sem že omega 3, podobno
velja tudi za druga mono- ali polinenasičena
olja. Tako oljčno olje zmanjšuje
lepljivost trombocitov, saj se ob uživanju poveča
vsebnost oleinske kisline v membrani
trombocitov, zmanjša pa delež arahidonske
kisline, ki lepljivost povečuje. Britanski
znanstveniki so večkrat potrdili stara priporočila,
da je dobro uživati žlico oljčnega olja
na tešče vsak dan. Empirično so dokazali dobrobit
sredozemskega okolja. Med zelo koristna
olja sodijo tudi olje pšeničnih kalčkov,
arašidno, laneno, repično, sojino, arganovo,
bučno, riževo, sezamovo in konopljino olje.
Zlasti olje pšeničnih kalčkov ima veliko vitamina
e, ki preprečuje oksidacijo holesterola
in nastajanje strdkov.
Živila za zmanjšanje trigliceridov: morski
sadeži, dušeno meso, kislo mleko, zelje, repa,
koruzni in ajdovi žganci, česen, čebula, flavonoidne
snovi (jagodičje in rdeča pesa) in
olje pšeničnih kalčkov.
Izogibati se moramo belemu sladkorju in
beli moki, sadnim sokovom, kandiranemu
sadju in kajenju.
Po drugi strani pa našemu telesu močno
škodijo nasičene maščobe v vidni maščobi v
mesu, torej masti in loju, saj zvišujejo škodljivi
fibrinogen. Prav zato se jim je potrebno izogibati,
če želimo obvarovali žile. Če pa na
primer zraven mastne krače uživamo tudi
jedi, ki vsebujejo glutation, ta je v križnicah
oziroma zelju, repi, brokoliju, cvetači, brstičnem
ohrovtu in kuhanem krompirju, potem
spodbudimo lastno telesno antioksidativno
delovanje za preprečitev strdkov. Ameriški
znanstveniki so ugotovili, da izpuščanje zajtrka
kar za trikrat poveča nevarnost nastanka
krvnih strdkov. To so podkrepili z dejstvom,
da so trombociti ponoči najmanj
lepljivi. Ko se človek zjutraj prebudi, se lepljivost
naglo poveča. Iz neznanih vzrokov se po
jutranjem obroku lepljivost spet hitro zmanjša.
To obenem pojasnjuje, zakaj je statistično
signifikantno največ kapi prav zjutraj.
Holesterol ni »bavbav«, a ga moramo
nadzorovati
Beseda holesterol izhaja iz grščine.
»Hole« pomeni žolč, »stereos« trden in »olium«
olje. Bistvena vloga holesterola je ohranjati
tekoče stanje krvnega obtoka. Tudi če
ne uživamo hrane s holesterolom, ga jetra
sama izdelajo in je v krvi vedno navzoč, saj
ga celice potrebujejo za izdelavo celičnih
sten in steroidnih hormonov. Ta »bavbav« je
nujno potreben za življenje! Holesterol v primerni
koncentraciji kroži po krvi in skrbi,
Živila za znižanje krvnega tlaka: jagnjetina,
ribe, kakiji, krompir, blitva, špinača, zelena,
artičoke, banane, bezeg, ohrovt, koromač,
rozine, dateljni, suhe fige, brinove
jagode, jogurt in jedi z veliko vitamina C.
Izogibati se moramo: stresu, alkoholu, pomanjkanju
vitamina C, čezmernemu soljenju
in sladkim jedem iz enostavnih sladkorjev.
da kri s kar najmanj trenja teče po žilah. Pomemben
je tako kot olje v avtomobilu. To je
pozitivna stran holesterola, negativno plat
pa pokaže, če ne opravlja svoje funkcije. To
se zgodi tedaj, ko se holesterol izrablja ali
»kvari« hitreje, kot nastaja nov. Ko se celice
žilnih sten obrabijo, hkrati izločijo izrabljeni
holesterol. Nove celice žilnih sten tako
absorbirajo nov, svež holesterol iz krvi. Proces
poteka neprekinjeno. Če celice sten krvnih
žil propadajo hitreje, kot se obnavljajo,
se v kri izloči več starega holesterola kakor
novega, svežega. Holesterol, ki nam ga izmerijo
v krvi, kaže stanje našega ožilja. V krvi
merimo holesterol visoke in nizke gostote in
razmerje med njima. Slednje pove, kako hitro
se celice sten žil obnavljajo glede na propadanje.
Holesterol visoke gostote (hdl)
ljudsko imenujemo »dober holesterol«, holesterolu
nizke gostote (ldl) pa pravimo »slab
holesterol«.
Če razumemo proces nastajanja holesterola,
se nam že na prvi pogled resda zdi smiselno
uživati hrano brez maščob ali brez holesterola.
A ker vemo, da holesterol nastaja v
jetrih, to ravnanje ni smiselno. Dr. Frank
Sax s harvardske univerze je ugotovil, da izogibanje
hrani z maščobami zniža hdl in
ldl, kar pomeni, da ohranja razmerje med
njima. Zato smo enako ali še bolj izpostavljeni
srčno-žilnim boleznim. Dr. James Neaton
z univerze v Minnesoti je ugotovil, da
so bili ljudje s prenizkim skupnim holestero-
lom kar dvakrat bolj izpostavljeni možganski
kapi, zaradi krvavitve skozi krhke stene
kapilar v možganih. Izraelski in avstralski
raziskovalci so ločeno ugotovili, da je uživanje
avokada, mandljev in oljčnega olja, ki
vsebujejo nenasičene rastlinske maščobne
kisline omega 3 in omega 6 ter omega 9, pravilno
znižalo skupni holesterol in zelo popravilo
razmerje med hdl in ldl v pozitivno
smer.
Še večji varovalni učinek imajo prehranska
dopolnila, ki vsebujejo olja iz soje, riževih
otrobov in pšeničnih kalčkov, če jih uživamo
skupaj z naravnimi prehranskimi
dopolnili, bogatimi z vitamini b. Tako povečujejo
izkoristek esencialnih maščobnih kislin.
Zato priporočam dva- do štirikrat na teden
uživanje rib, bogatih z omega 3, ter
dodatno jemanje kapsul z maščobnimi kislinami
omega 3. Priporočljivo je tudi pogosteje
jesti stročnice (fižol, lečo, čičeriko, grah),
oves (ovseni kosmiči, otrobi in kaša) in sojo
ter zaradi vlaknin tudi jabolka, pomaranče,
grenivke in korenje. Razmerje med hdl in
ldl uravnavajo tudi česen in čebula, orehi,
jajca, ki zaradi holina varujejo jetra, probiotiki
v jogurtih zaradi vezave žolčnih kislin,
od pijač pa rdeče vino, pravi čaji in filtrirana
kava. Seveda pa s hrano delujemo predvsem
preventivno in na daljši rok tudi trajno zdravilno,
akutno pa je treba težave reševati najprej
po medicinski poti.