Prvi in ključni varuh bolnikovih pravic je njegov ... - Naša lekarna

68 STRESNO | Izgorelost - ko se telo upre zlorabljanju samega sebe
februar 2010 | NAŠA LEKARNA 69
Ko človek pride v stanje izgorelosti,
je na prvi pogled videti, da se mu je
zgodilo nekaj slabega, izjemno hudega.
Delovna učinkovitost pade,
tudi volje do življenja zmanjka. A ni vse tako
črno, kot se zdi. Izgorelost lahko jemljemo
tudi kot pomoč narave, resen opomin, ki
človeku pokaže, da ni na pravi poti, da ne
živi svojega življenja, vsaj ne takega, kot bi
ga lahko. S simptomi, kakršni se pojavijo,
človeka prisili v spremembo. Spravi ga v stanje,
ko dobi uvid v dosedanje lastno delovanje
in se zave druge vrednosti svojega življenja.
Človeka spodbudi, da se zbliža sam s
seboj, naredi nekaj zase in izstopi iz začaranega
kroga nenehnega pehanja za rezultati
ter zlorabljanja sebe in svoje energije. A za
tako okrevanje je potrebno kar nekaj časa,
vsaj dve leti ali celo več.
Koga doleti izgorelost
Pogosto laično mnenje je, da izgorevanje
in izgorelost ljudi povzročijo zunanji dejavniki
– neustrezne delovne okoliščine, pritiski
zaposlitve, preobremenjenost doma. A
okoliščine same še ne povzročijo izgorevanja.
Potreben je še človek, ki je programiran
tako, da zaradi njegovega delovanja lahko
pride do izgorelosti. Človek, ki se ne zna pri
delu ustaviti, se spočiti, reči, da je preutrujen,
in si vzeti prosto.
Izgorelost doleti ponavadi najbolj zagnane,
uspešne, pridne in delovne. A sebe vrednotijo
glede na svoje delo in dosežke. Prav tako dojemajo
okolico in svet, ki jih po njihovih prepričanjih
ceni zgolj zaradi njihovega dela, četudi
jih drugi tako obravnavajo ali pa ne.
Za izgorevanje so najbolj dovzetni tisti,
ki so bili že kot majhni vzgojeni s pogojno
ljubeznijo. Pohvale, pozornost in ljubezen
so dobivali predvsem takrat, ko so zadovoljevali
potrebe drugih, pomagali, delali, bili
uspešni v šoli, ne pa, kadar so zadovoljevali
lastne potrebe, uživali in se igrali. Tako se
otrok postopoma nauči, da je vreden le takrat,
ko dela, ko je produktiven, pomaga
drugim, sicer pa ne. S takim vedenjem nato
nadaljuje tudi brez zunanjih pogojevanj.
Otrok na ta način zgradi neki lažni jaz, samopodobo,
ki temelji na storilnosti. Obenem
pa izgubi stik s seboj in svojimi lastnimi
potrebami. Žene in peha se za rezultati
in pohvalami za lastno delo ter si odreka počitek
in užitek.
Tudi okolje – družbeno, družinsko ali delovna
situacija – je dejavnik, ki spodbudi človekovo
izgorevanje; a predvsem izgorevanje
tistih, ki imajo tako storilnostno pogojeno
samopodobo. Okolje, ki človeku ne nudi povratnih
informacij o njegovem delu, kjer ni
priznanj za delo, ne pohval, kjer so slabi odnosi,
zaposlitev, ki ni varna – danes zaposlen,
jutri že lahko odpuščen ... vse take okoliščine
še toliko bolj vplivajo na izgorevanje člo-
veka. A tisti, ki ceni sebe, ne glede na storilnost
in dosežke, v takih situacijah reče ne, se
umakne, ne dela, stagnira in se ne obremenjuje
zaradi svoje nedelavnosti. Za razliko
od teh storilnostno pogojena oseba dela in
dela ter si prizadeva biti pridna, kajti le tako
lahko ohranja dobro mnenje o sebi.
Potek izgorevanja
Izgorevanje do izgorelosti oz. adrenalnega
zloma lahko traja zelo dolgo, tudi več desetletij.
Proces poteka v več stopnjah. Raziskovalka
adrenalne izgorelosti, psihologinja
A. Pšeničny, navaja naslednje stopnje izgorevanja
vse do adrenalnega zloma.
Začne se z utrujenostjo, fizično, čustveno
in kognitivno. Ko se ta utrujenost kopiči,
pride do preutrujenosti. Človek, ki
je zelo utrujen, ponavadi to prepozna in se
odloči za počitek, a tisti, ki se spoštuje in
ceni le glede na svoje delo in dosežke, bo te
znake spregledal. Zaradi utrujenosti njegova
delovna učinkovitost pade, kar pa ogrozi
njegovo samopodobo. V težnji po ohranitvi
pozitivne samopodobe se še bolj zažene pri
delu, kar ga privede do stanja izčrpanosti.
Za izčrpanost je značilen občutek kronične
utrujenosti, ki ga oseba stalno zanika, in ob
tem skrajna storilnostna usmerjenost – deloholizem.
Stopnja izčrpanosti lahko traja
tudi 20 let. Oseba živi precej nekakovostno
življenje, a si tega ne priznava. Niti se ne zaveda,
da si zasluži kaj več od nenehnega pehanja
za delovnimi dosežki.
Izčrpanost vodi postopoma do preizčrpanosti,
ko dobi oseba občutek ujetosti v načinu
življenja, dela in odnosov. Ujetosti se
oseba poskusi včasih rešiti z menjavo dela,
okolja ali odnosov, a najpogosteje se zgodi, da
se vse nadaljuje. Težava namreč ni zunanje
narave, temveč je predvsem notranja. Človek
se tako počuti čedalje bolj nemočnega,
kar spremljajo občutki krivde (ker ne naredi
dovolj) in upadanje samopodobe. To stanje
Manj sem obremenjena,
več časa imam za otroke
»Čeprav mi materinstvo pomeni največ na
svetu, sem bila zaradi nenehnega usklajevanja
obveznosti doma in v službi vse bolj vzkipljiva
in zadirčna do svojih otrok. Zdaj se znam bolje
organizirati in imam več časa zanju. Potrpežljivo
odgovorim na vsa njuna 'zakaj' vprašanja in
uživam v vsakem trenutku z njima.«
Persen Forte je zdravilo rastlinskega izvora.
Omogoča vam hitro in učinkovito obvladovanje
stresnih situacij, pri tem pa ne povzroča
zasvojenosti. Persen Forte je pametna odločitev,
ko želite ohraniti nadzor ter se mirno in zbrano
soočiti z izzivi, ki vam jih prinaša dan.
Test: Ali ste v stresu?
Preverite na: www.5minutzasprostitev.com
Pred uporabo natančno
preberite navodilo.
O tveganju in neželenih
učinkih se posvetujte z
zdravnikom ali s farmacevtom.