Prvi in ključni varuh bolnikovih pravic je njegov ... - Naša lekarna

70 STRESNO | Izgorelost - ko se telo upre zlorabljanju samega sebe
februar 2010 | NAŠA LEKARNA 71
ujetosti lahko traja leto ali dve. Človek se
vse bolj izčrpava in peša, a se še vedno trudi,
da bi bil aktiven. To postopoma privede do
adrenalne izgorelosti, ko so vsi simptomi
na višku – nespečnost, nezmožnost odločanja,
napadi besa, joka, depresivni občutki,
kar se po nekaj mesecih »konča« z
adrenalnim zlomom. Adrenalni zlom
se kaže kot skoraj popolna izguba energije,
kot velik psihofizični in nevrološki zlom.
Oseba lahko prespi večji del dneva, težko
ohranja budnost, nima koncentracije, kratkoročni
spomin je skrajno omejen. Lahko se
izrazi v obliki hudih depresivnih ali anksioznih
simptomov, ali pa celo s kapjo ali infarktom.
Človek je v času zloma popolnoma
brez energije, vsak napor, celo najmanjši vsakodnevni,
mu je odveč.
Okrevanje – pot k spremembi
Človek, ki je doživel adrenalni zlom, je
»prisiljen« poiskati terapevtsko ali zdravniško
pomoč. In takrat se začne preobrat.
Okrevanje po izgorelosti traja večinoma dolgo
– s pomočjo terapij ali po potrebi in presoji
terapevta tudi zdravil – tudi nekaj let. A
to dolgo obdobje je potrebno, da človek spozna
nove poti v življenju, si zastavi nov način
življenja in se ga privadi. Pravzaprav je
dobro, da je narava pri tem stroga in da so
simptomi močni in trajajoči, kajti le to človeka
prisili v konkretne spremembe. Pri
blažjih znakih bi prekmalu zašel na svojo
staro pot zlorabljanja sebe in kmalu bi se
znova ujel v enake vzorce delovanja.
Bolj kot se človek spremembi upira ali
poskuša ob okrevanju stopiti na staro pot,
težje in počasneje okreva. Ob poskusih stopiti
na staro pot hitro zdrsne nazaj v šibko
stanje izgorelosti. Narava ga ne pusti nazaj
in prej ali slej spozna drug način življenja in
zaživi dosti bolj kakovostno.
Človek, ki uspešno okreva, močno spremeni
svoj življenjski slog. Morda je, glede na
zunanja merila, manj uspešen in produkti-
ven, a vsekakor bolj zadovoljen in miren v
sebi. Tako je v končnem izgorelost oz. adrenalni
zlom pravzaprav odskočna točka k veliki
pozitivni spremembi v življenju, če se
človek ni uspel ustaviti in poiskati boljše
poti prej.
Ni vse črno, kar se zdi črno, in tudi ne
belo, kar se zdi belo. Kar se zdi najslabše, je
hkrati lahko tudi največje darilo.
Kako lahko preprečimo izgorevanje?
Starši v odnosu do otrok
Že tako se zelo poudarja, kako pomembna
je brezpogojna ljubezen staršev. In ravno
pri dovzetnosti za izgorevanje se pokažejo
»napake« pri odnosu staršev do otrok. Pomembno
je, da otrok dobi dovolj pozornosti,
pohval in naklonjenosti ne glede na to, ali je
priden in ubogljiv ali ne. Otrok, ki dobiva
pozornost ali pohvale le takrat, ko zadovolji
potrebe drugih, naredi nekaj dobrega, dobi
dobre ocene v šoli, sicer pa ne, ali se mu lastne
prostočasne aktivnosti, druženje ali občasno
brezdelje celo očita, se postopoma nauči,
da je vreden le takrat, ko dela in se peha
za dosežki. Izgubi stik s seboj in svojimi lastnimi
potrebami. Lahko je sicer zelo uspešen
v šoli, pri študiju, kasneje v poslovnem
svetu, a na račun lastne programiranosti in
zatiranja notranjih potreb, ki jih niti ne zazna.
A vzgoja ni zgolj v tem, kaj otroku povemo
in kako ravnamo z njim. Otrok se ogromno
nauči tudi z opazovanjem. In če vidi
starše, ki se nenehno utapljajo v delu, v službi
in doma, ter si odrekajo lastno sprostitev
in užitke, to ponotranji in sprejme kot vrednoto.
Marsikdo se tudi »zaradi otroka«
marsičemu odreka, a kaj mu s tem sporoča?
Morda je boljše sporočilo otroku, če je občasno
v varstvu drugega in vidi, da si starša privoščita
tudi kaj dobrega zase.
Sami pri sebi
Če človek pri sebi prepozna znake izgorevanja,
je dobro, da poišče pomoč – bodisi v
obliki psihološkega svetovanja, terapij v
obliki delavnic za osebni razvoj ali drugačno.
Potrebuje tako pomoč, ki mu pomaga
preseči notranja prepričanja o sebi in svetu,
mu pomaga priti v stik s seboj, svojimi potrebami
in ga spodbudi k drugačnemu, kakovostnejšemu
življenju.
Na delovnem mestu
Delovno mesto lahko močno spodbudi
izgorevanje, če ne zagotavlja temeljnih potreb
človeka. Poleg ustreznega plačila je pri
delu zelo pomembno tudi priznavanje dobro
opravljenega dela, varnost samega delovnega
mesta, stabilnih pogojev dela in nadzora
nad okoliščinami dela, jasno opredeljene
delovne naloge ter dobri odnosi na delovnem
mestu. Če tega ni, so ljudje toliko bolj
podvrženi izgorevanju. In izgoreli bodo tisti,
ki se v takih okoliščinah najbolj trudijo,
si prizadevajo in najdlje vztrajajo.
Če na delovnem mestu opazimo sodelavca,
ki vztraja pri delu, dela nadure, tudi ob
koncu tedna, in to navkljub utrujenosti, si
ne uspe vzeti dopusta ali celo dopust preživlja
delovno, je dobro, da ga na njegovo »delavnost«
opozorimo. Predlagajte mu, naj si
poišče pomoč. Morda vam bo prisluhnil, če
pa ne, potrebuje močnejši udarec, da se zave
svoje lastne vrednosti.
Eva Ferjan, univ. dipl. psihologinja, vodi iksa inštitut
za osebni in poslovni razvoj. V okviru inštituta
nudi strokovne team buildinge in treninge
razvoja zaposlenih, posameznikom psihološka
svetovanja, mediacijo in coaching za preseganje
noranjih ovir. Je tudi mediatorka, terapevtka
energetske psihiologije in praktik psihološke kineziologije.
Preprečimo izgorelost
Izgorelost ali "Burnout" je izraz, s katerim opisujemo dolgotrajno izčrpanost in zmanjšano zanimanje za delo
v službi ali pri opravljanju študijskih obveznosti. Je posledica predolgih obdobij (pre)intenzivnega dela ali
opravljanja več del vzporedno in pomankanja vmesnih obdobij počitka. Eden najpomembnejših
povzročiteljev izgorelosti, čedalje pogostejše bolezni sodobnega časa, je stres na delovnem mestu.
Izgorelost je enako pogosta pri moških in ženskah, možna je v vseh starostnih obdobjih, pri vseh stopnjah
izobrazbe in na vseh vrstah delovnih mest. Najbolj je razširjena med 30. in 40. letom starosti, ogroženost pa
narašča s stopnjo izobrazbe.
Izgorelost bomo preprečili, če si bomo zastavljali dosegljive cilje, se zavedali lastnih potreb in jim dajali večji
pomen. Zavestno se sproščajmo, ukvarjajmo se s športom ter poskrbimo za uravnoteženo prehrano.
Vendar v zimskem času samo s hrano le stežka zaužijemo ustrezno količino ter razmerje
vitaminov in mineralov. Priporočljivo jih je dodatno vnašati v telo s prehranskimi dopolnili in
tako telo imunsko okrepiti ter zaščititi pred boleznijo. Prehransko dopolnilo Supradyn Q10 ima
edinstveno kombinacijo vseh nujno potrebnih mikrohranil, ki jih telo izgublja v
hitrem in stresnem načinu življenja. Poleg vseh pomembnih vitaminov,
mineralov in elementov v sledovih, vsebuje novi Supradyn Q10 tudi koencim
Q10, ki je ključnega pomena za aktivacijo lastne energije telesnih celic, kar
pripomore k splošnemu dobremu počutju. Redno jemanje Supradyn Q10
zagotavlja dnevni nivo energije, potrebne za premagovanje vsakodnevnih
aktivnosti. Na voljo je v lekarnah in specializiranih prodajalnah, in sicer v obliki
filmsko obloženih in šumečih tablet.
Priporočeni odmerek je ena tableta dnevno za odrasle in otroke,
starejše od 14 let.
Oglasno sporočilo