Prvi in ključni varuh bolnikovih pravic je njegov ... - Naša lekarna

90 POZITIVKA | Kolumna Rdečih noskov
februar 2010 | NAŠA LEKARNA 91
Kdo smo Rdeči noski? Smo klovni,
ki po slovenskih bolnišnicah obiskujemo
bolne otroke.
Ideja, da umetniki, artisti, igralci
in nenazadnje klovni krajšajo bolnišnične
dneve otrokom, ni tako mlada. Začetnik rednih,
organiziranih obiskov klovnov zdravnikov
je Michael Christiansen, ki je že leta
1986 pričel s programom v bolnišnicah New
Yorka. Ta čudovita zamisel je kmalu prišla
tudi v Evropo, in tako lahko v večini držav
najdete klovne zdravnike (t. i. clowndoctors).
Tudi slovenski klovni zdravniki nismo
več tako mlado društvo. Kmalu bomo dopolnili
šesto leto delovanja. 10. marca 2004 sva z
Dr. Anastazijo (Maja Dekleva - Lapajne) prvič
potrkali na vrata bolnikov Pediatrične
klinike v Ljubljani. Takrat smo v društvu delovali
štirje klovni – poleg naju še Dr. E. K.
(Tomaž Lapajne Dekleva) in Dr. Rozeta (Petra
Markovič). Hematoonkološki, nevrološki,
nefrološki in dializni oddelek so tako postali
prvi program Rdečih noskov. Program pomeni,
da redno, vsak teden ob dogovorjenem
dnevu in uri, obiskujemo vedno iste oddelke.
Za obisk so potrebne posebne predpriprave.
Klovnski par se na oddelkih zadrži vse
dopoldne. Najprej se klovna ustavita pri oddelčni
sestri, ki jima da informacije, potrebne
za prilagoditev programa posameznikom.
Tako smo pozorni na starost bolnika, saj so
na otroških oddelki bolniki, stari od nekaj
mesecev do 18 let, in je seveda potreben popolnoma
različen pristop. Zapišemo si tudi
ime, ker je na ta način lepše in lažje navezati
stik. Najbolj pomembna je seveda higiena in
to, da sta klovna popolnoma zdrava. Če je
katera od sob v izolaciji, klovni igrajo kar za
steklom na vratih. Dobro je vedeti tudi ostale
posebnosti, kot recimo, ali ima bolnik rojstni
dan, ali morda govori tuj jezik in ne razume
slovensko, ali sestre vedo, česa si želi
ali česa se boji …
Včasih dobimo več informacij, včasih pa
se v bolniško sobo podamo le z osnovnimi in-
formacijami. Medicinsko osebje je lahko preobremenjeno
s svojim delom in klovni skrbimo,
da jih pri tem ne oviramo. Potem se
napotimo v vsako sobo in se posvetimo vsakemu
bolniku posebej. Ustavimo se v igralnicah
in smo, kadar lahko s svojo prisotnostjo
pomagamo, tudi ob bolnikih, ko jim na primer
jemljejo kri. Pomembno se mi zdi poudariti
tudi to, da bolniki odločijo, ali nas bodo
sprejeli v sobo ali ne. Včasih nas seveda tudi
zavrnejo.
Otroci so najbolj iskreno občinstvo, in
otroci v bolnišnicah niso nič drugačni, samo
reakcije so manj močne, saj so zaradi bolezni
izčrpani. Pogosto so z njimi tudi njihovi star-
ši, zato je naše delo, da v bolniški sobi spremenimo
atmosfero. Da ko vstopimo, s sabo
prinesemo svet domišljije, barv, iger, ki jih
otroci, ki se morajo ločiti od vsega znanega,
od doma, vrstnikov, pogrešajo. V to igro pritegnemo
tudi starše. In takrat se zgodi preobrazba.
Čudežni trenutek, ko se čas ustavi in
za kratek čas so skrbi odložene na stran. To je
trenutek za vdih, za moč in pogum.
Da postaneš klovn zdravnik, moraš skozi
določeno izobraževanje. Pri nas »ta prvih«
je to izobraževanje trajalo skoraj leto dni.
Pomagala pa nam je mednarodna organizacija
rni – Red Noses International, katere čla-