Prvi in ključni varuh bolnikovih pravic je njegov ... - Naša lekarna
Prvi in ključni varuh bolnikovih pravic je njegov ... - Naša lekarna
Prvi in ključni varuh bolnikovih pravic je njegov ... - Naša lekarna
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
104 ZA MIZO | Hrana za zdravo ožil<strong>je</strong><br />
februar 2010 | NAŠA LEKARNA 105<br />
Homociste<strong>in</strong> še nevarnejši od holesterola<br />
Pod določenimi pogoji <strong>je</strong> homociste<strong>in</strong> (to<br />
<strong>je</strong> am<strong>in</strong>okisl<strong>in</strong>a v krvi, ki jo izdelu<strong>je</strong> telo s<br />
pomočjo ribosomov v <strong>je</strong>trih iz am<strong>in</strong>okisl<strong>in</strong>e<br />
metion<strong>in</strong>) res nevarnejši. Visoka količ<strong>in</strong>a<br />
homociste<strong>in</strong>a v krvi poveču<strong>je</strong> nevarnost za<br />
srčno-žilna obolenja <strong>in</strong> možgansko kap.<br />
Raziskave kažejo, da homociste<strong>in</strong> poškodu<strong>je</strong><br />
notran<strong>je</strong> stene krvnih žil, sproža nastajan<strong>je</strong><br />
strdkov, ateroskleroze <strong>in</strong> dementna stanja.<br />
Na homociste<strong>in</strong> odločilno vpliva prav<br />
prehrana. Ugotovili so, da folna kisl<strong>in</strong>a ter<br />
vitam<strong>in</strong>a b12 <strong>in</strong> b6 pospešu<strong>je</strong>jo razgradnjo<br />
homociste<strong>in</strong>a nazaj v neškodljivi metion<strong>in</strong>.<br />
Homociste<strong>in</strong> <strong>je</strong> prav tako nevaren, ker zavira<br />
presnovo <strong>in</strong> pospešu<strong>je</strong> staran<strong>je</strong>, prav nasprotno<br />
pa metion<strong>in</strong> spodbuja celično presnovo,<br />
nas poživlja <strong>in</strong> pomlaju<strong>je</strong>. Prav<br />
sposobnost organizma, da hitro presnavlja<br />
homociste<strong>in</strong> spet v metion<strong>in</strong>, <strong>je</strong> ključ do dolgotrajne<br />
mladosti. Živila, ki spodbujajo ta<br />
pozitivni proces, so: šp<strong>in</strong>ača, pšenični kalčki<br />
<strong>in</strong> otrobi, ovseni kosmiči, pravi čaj, paradižnik<br />
<strong>in</strong> puran<strong>je</strong> meso.<br />
Marija Merljak, univ. dipl. <strong>in</strong>ž. živ. teh., <strong>je</strong> skupaj s<br />
hčerko Mojco Koman, univ. dipl. <strong>in</strong>ž. živ. teh., pri<br />
Prešernovi družbi izdala knjigo Zdrav<strong>je</strong> <strong>je</strong> naša<br />
odločitev. V knjigi še podrobne<strong>je</strong> opisu<strong>je</strong>ta<br />
povezanost zdravja v različnih živl<strong>je</strong>njskih obdobjih<br />
v povezavi s prehrano. Avtorici zdaj pišeta novo<br />
knjigo, ki bo nadgradila obsto<strong>je</strong>čo. Marija Merljak<br />
<strong>je</strong> za <strong>in</strong>dividualne pogovore na voljo po telefonu<br />
041/647 645 ali 01/518 53 45, e-naslov: vihra@<br />
siol.net.<br />
Solata za dober holesterol<br />
Potrebu<strong>je</strong>mo cvetačo, brokoli, avokado,<br />
kalčke, koren<strong>je</strong>, mandl<strong>je</strong>, orehe, fižol <strong>in</strong> rdeči<br />
radič.<br />
Priprava: Preli<strong>je</strong>mo s prelivom iz rdeče pese.<br />
Preliv naredimo iz vložene rdeče pese, ki jo<br />
pretlačimo, dodamo malo jušne osnove,<br />
žličko v<strong>in</strong>skega kisa ali limon<strong>in</strong> sok, sesekljan<br />
peteršilj, sol, poper, ščepec sladkorja<br />
ter tri žlice oljčnega ali arišidnega olja.<br />
Dobro premešamo <strong>in</strong> preli<strong>je</strong>mo solato.<br />
v<br />
v<br />
v<br />
Sirova omaka za zmanjšan<strong>je</strong> trigliceridov<br />
Zmešamo svež sirotk<strong>in</strong> sir, dodamo 1 dcl<br />
p<strong>in</strong><strong>je</strong>nca ali kislega mleka, čajno žličko<br />
limon<strong>in</strong>ega soka, 2 žlički sesekljanih mešanih<br />
zelišč, poper <strong>in</strong> kari. Ponudimo s perutn<strong>in</strong>o<br />
ali kot omako.<br />
v<br />
v<br />
v<br />
Sadna solata za znižan<strong>je</strong> krvnega tlaka<br />
V mešalniku zmešamo 2 kakija, sok ene<br />
limone <strong>in</strong> eno banano. S tem preli<strong>je</strong>mo<br />
solato iz narezanih jabolk, banan, mandar<strong>in</strong>,<br />
roz<strong>in</strong>, dateljnov <strong>in</strong> suhih fig. Potresemo s<br />
cimetom ter okrasimo s ščepcem sladkorja<br />
<strong>in</strong> z lističem mete, melise, pehtrana ali po<br />
želji drugače.<br />
v<br />
v<br />
v<br />
Uč<strong>in</strong>kovita naravna pomoč<br />
za zniževan<strong>je</strong> vrednosti holesterola<br />
Neraf<strong>in</strong>iran riž<br />
Glavna sestav<strong>in</strong>a pulpe riževih zrn <strong>je</strong><br />
γ-orizanol, ki vpliva na urejan<strong>je</strong> maščob v krvi.<br />
Γ-orizanol znižu<strong>je</strong> količ<strong>in</strong>o trigliceridov <strong>in</strong> holesterola<br />
v krvi ter poveču<strong>je</strong> količ<strong>in</strong>o hdl. Poleg<br />
tega riž vsebu<strong>je</strong> še proste rastl<strong>in</strong>ske sterole<br />
ter nemiljive sestav<strong>in</strong>e, ki naj bi<br />
zmanjševali absorpcijo holesterola v črevesju,<br />
tako da povečajo n<strong>je</strong>govo izločan<strong>je</strong> z blatom.<br />
Artičoka<br />
Artičoka vsebu<strong>je</strong> seskviterpenske grenč<strong>in</strong>e,<br />
polifenole, sterole <strong>in</strong> flavonoide (predvsem<br />
glikozide luteol<strong>in</strong>a). Zmanjšu<strong>je</strong> količ<strong>in</strong>o lipidov,<br />
tako da zavira s<strong>in</strong>tezo holesterola<br />
v <strong>je</strong>trih ter spodbuja n<strong>je</strong>govo izločan<strong>je</strong> s povečanim<br />
nastajan<strong>je</strong>m žolča, zmanjšu<strong>je</strong> oksidacijo<br />
lipoprote<strong>in</strong>ov ter delu<strong>je</strong> zaščitno na<br />
<strong>je</strong>tra. Poleg tega pospešu<strong>je</strong> delovan<strong>je</strong> prebavnih<br />
organov ter ima antidispeptični uč<strong>in</strong>ek<br />
pri različnih prebavnih motnjah.<br />
Bioflavonoidi<br />
Flavonoidi iz lup<strong>in</strong> agrumov, predvsem hesperid<strong>in</strong><br />
<strong>in</strong> niang<strong>in</strong>, delu<strong>je</strong>jo protivnetno ter<br />
zmanjšu<strong>je</strong>jo količ<strong>in</strong>o maščob v krvi, tako da<br />
zavirajo s<strong>in</strong>tezo holesterola <strong>in</strong> trigliceridov v<br />
<strong>je</strong>trih. Poleg tega imajo tudi antioksidativno<br />
delovan<strong>je</strong>.