PDF 2,88Mb - Vilenica
PDF 2,88Mb - Vilenica
PDF 2,88Mb - Vilenica
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Literary Matinée at Štanjel Castle<br />
Literarna matineja na gradu Štanjel<br />
84 85<br />
Rezija (Val Resia) at <strong>Vilenica</strong><br />
The <strong>Vilenica</strong> Festival has traditionally emphasised literary creativity in<br />
minority languages, dialects, and other minor and usually lesserknown<br />
language groups. Having presented the literatures of Venetian<br />
Slovenia, of the Raab region, and of the Slovene minority in Croatia in<br />
the previous years, this year the <strong>Vilenica</strong> Festival will focus on the Rezija<br />
(Val Resia) dialect with its literary activities.<br />
The first session will be held during the regular 23 rd <strong>Vilenica</strong> Festival<br />
programme, on Saturday, 6 September as part of the Literary Matinée<br />
at Štanjel Castle. The introductory presentations by Matej Šekli<br />
and Roberto Dapit will be followed by the readings of two poets,<br />
Silvana Paletti and Renato Quaglia. The second session, a round table,<br />
is scheduled after the official festival programme – on Thursday,<br />
2 October at 11.00 in Ljubljana. The participants in the discussion,<br />
moderated by Matej Šekli, will be Roberto Dapit, Milko Matičetov,<br />
Luigia Negro, Silvana Paletti, and Han Steenwijk. The moderator and<br />
his interlocutors will discuss the sociolinguistic position of the Rezija<br />
people and the literary creativity in the Rezija Valley (the Province of<br />
Videm/Udine in the Friuli – Venezia Giulia region, Italy) today.<br />
According to Matej Šekli’s draft of the discussion, “the Rezija dialect is<br />
genetically one of the Slovene Carinthian dialects, but is nowadays<br />
grouped with the Littoral dialects because of its auditory impression.<br />
Sociolinguistically, the speakers of the Rezija dialect have traditionally been<br />
characterised by multilingualism. They use their mother tongue, i.e. the<br />
Rezija dialect, in private communication; the dominant official language<br />
of the Republic of Italy, i.e. literary Italian, in public situations; and Friulian<br />
in contacts with their western neighbours. The Slovene literary language<br />
is usually unknown. This linguistic situation results from the past separation<br />
of Rezija from the central Slovene territory, especially at the political<br />
and administrative levels. As a consequence, the Rezija inhabitants have<br />
formed a special regional/local Rezija literary idiom (codified by the Dutch<br />
linguist Han Steenwijk). In Slovenia at large, Rezija is known for its wealth<br />
of folk literature (e.g. the collection of folk songs entitled Little Flowers<br />
from Rezija, 1972 , or the collection of animal stories, Little Beasts from<br />
Rezija, 1973, both edited by Milko Matičetov) complemented by authorial<br />
literature, most notably by poetry collections (e.g. Renato Quaglia, Baside,<br />
1985; Silvana Paletti, Rozajanski serčni romonenj , 2004).”<br />
The aim of the presentation, organised in collaboration with Matej Šekli,<br />
is to provide an insight into the state of the Rezija dialect and its literary<br />
creativity today, as well as to problematise all factors with some bearing on<br />
the survival, development, and recognisability of this rich cultural heritage.<br />
It is worth noting that the presentation coincides with the 25 th anniversary<br />
of the Rezija Cultural Society, Rozijanski dum.<br />
Rezija na Vilenici<br />
Festival <strong>Vilenica</strong> že tradicionalno posveča veliko pozornosti literarnemu<br />
ustvarjanju v manjšinskih, narečnih ter drugih manjših<br />
in praviloma manj poznanih jezikovnih skupinah. Po predstavitvi<br />
beneškoslovenske in porabske književnosti ter literarne ustvarjalnosti<br />
slovenske manjšine na Hrvaškem bo <strong>Vilenica</strong> 2008 posebno<br />
pozornost namenila rezijanščini in besednemu ustvarjanju v njej.<br />
Prvi sklop prireditev bo potekal v okviru rednega programa<br />
23. Vilenice, in to v soboto, 6. 9., v okviru literarne matineje na<br />
gradu Štanjel, ko bomo po uvodnih predstavitvah Mateja Šeklija<br />
in Roberta Dapita prisluhnili branju pesnikov Silvane Paletti in<br />
Renata Quaglie; drugi del, okroglo mizo, pa pripravljamo po<br />
uradnem festivalskem programu, v četrtek, 2. 10., ob 11. uri v<br />
Ljubljani. Na razpravi, ki jo bo vodil Matej Šekli, bodo sodelovali<br />
Roberto Dapit, Milko Matičetov, Luigia Negro, Silvana Paletti in<br />
Han Steenwijk. Moderator okrogle mize bo s svojimi sogovorniki<br />
razpravljal o sociolingvističnem položaju Rezijanov in o besednem<br />
ustvarjanju v dolini Rezije (Videmska pokrajina, dežela<br />
Furlanija - Julijska krajina, Italija) danes.<br />
Kot je zapisal Matej Šekli v konceptu razprave: »Rezijanščina<br />
genetolingvistično spada med koroška slovenska narečja, na osnovi<br />
slušnega vtisa pa jo sedaj uvrščamo v primorsko narečno skupino.<br />
Sociolingvistično je za govorce rezijanščine tradicionalno značilna<br />
večjezičnost. Ti namreč v zasebnem medsebojnem sporazumevanju<br />
uporabljajo svojo materinščino, tj. rezijanščino, v javnem položaju<br />
dominantni uradni jezik Republike Italije, tj. knjižno italijanščino, v<br />
stikih z zahodnimi sosedi pa tudi furlanščino. Slovenskega knjižnega<br />
jezika praviloma ne poznajo. Opisano jezikovno stanje je posledica<br />
predvsem političnoupravne ločenosti Rezije od osrednjeslovenskega<br />
prostora v preteklosti. Posledično so Rezijani na osnovi svojega<br />
narečja izoblikovali poseben rezijanski pokrajinski/krajevni knjižni<br />
jezik (katerega kodifikator je nizozemski jezikoslovec Han Steenwijk).<br />
Rezija je v širšem slovenskem prostoru znana po bogatem ljudskem<br />
slovstvu (npr. zbirka ljudskih pesmi Rožice iz Rezije, 1972; zbirka<br />
živalskih pravljic Zverinice iz Rezije, 1973; oboje izdal Milko Matičetov),<br />
ki se mu pridružuje avtorsko besedno ustvarjanje, v okviru katerega<br />
so širše odmevne predvsem pesniške zbirke (npr. Renato Quaglia,<br />
Baside, 1985; Silvana Paletti, Rozajanski serčni romonenj, 2004).«<br />
Namen celotne predstavitve, ki jo pripravljamo v sodelovanju z<br />
Matejem Šeklijem, je omogočiti vpogled v stanje rezijanskega<br />
narečja in besedne ustvarjalnosti v današnjem času in problematizirati<br />
vse tiste dejavnike, ki tako ali drugače vplivajo na obstoj,<br />
razvoj in prepoznavnost te bogate kulturne dediščine. Kot zanimivost<br />
velja omeniti, da predstavitev sovpada s 25-letnico kulturnega<br />
društva iz Rezije Rozijanski dum.