01.02.2014 Views

PDF 2,88Mb - Vilenica

PDF 2,88Mb - Vilenica

PDF 2,88Mb - Vilenica

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

Literary Matinée at Štanjel Castle<br />

Literarna matineja na gradu Štanjel<br />

84 85<br />

Rezija (Val Resia) at <strong>Vilenica</strong><br />

The <strong>Vilenica</strong> Festival has traditionally emphasised literary creativity in<br />

minority languages, dialects, and other minor and usually lesserknown<br />

language groups. Having presented the literatures of Venetian<br />

Slovenia, of the Raab region, and of the Slovene minority in Croatia in<br />

the previous years, this year the <strong>Vilenica</strong> Festival will focus on the Rezija<br />

(Val Resia) dialect with its literary activities.<br />

The first session will be held during the regular 23 rd <strong>Vilenica</strong> Festival<br />

programme, on Saturday, 6 September as part of the Literary Matinée<br />

at Štanjel Castle. The introductory presentations by Matej Šekli<br />

and Roberto Dapit will be followed by the readings of two poets,<br />

Silvana Paletti and Renato Quaglia. The second session, a round table,<br />

is scheduled after the official festival programme – on Thursday,<br />

2 October at 11.00 in Ljubljana. The participants in the discussion,<br />

moderated by Matej Šekli, will be Roberto Dapit, Milko Matičetov,<br />

Luigia Negro, Silvana Paletti, and Han Steenwijk. The moderator and<br />

his interlocutors will discuss the sociolinguistic position of the Rezija<br />

people and the literary creativity in the Rezija Valley (the Province of<br />

Videm/Udine in the Friuli – Venezia Giulia region, Italy) today.<br />

According to Matej Šekli’s draft of the discussion, “the Rezija dialect is<br />

genetically one of the Slovene Carinthian dialects, but is nowadays<br />

grouped with the Littoral dialects because of its auditory impression.<br />

Sociolinguistically, the speakers of the Rezija dialect have traditionally been<br />

characterised by multilingualism. They use their mother tongue, i.e. the<br />

Rezija dialect, in private communication; the dominant official language<br />

of the Republic of Italy, i.e. literary Italian, in public situations; and Friulian<br />

in contacts with their western neighbours. The Slovene literary language<br />

is usually unknown. This linguistic situation results from the past separation<br />

of Rezija from the central Slovene territory, especially at the political<br />

and administrative levels. As a consequence, the Rezija inhabitants have<br />

formed a special regional/local Rezija literary idiom (codified by the Dutch<br />

linguist Han Steenwijk). In Slovenia at large, Rezija is known for its wealth<br />

of folk literature (e.g. the collection of folk songs entitled Little Flowers<br />

from Rezija, 1972 , or the collection of animal stories, Little Beasts from<br />

Rezija, 1973, both edited by Milko Matičetov) complemented by authorial<br />

literature, most notably by poetry collections (e.g. Renato Quaglia, Baside,<br />

1985; Silvana Paletti, Rozajanski serčni romonenj , 2004).”<br />

The aim of the presentation, organised in collaboration with Matej Šekli,<br />

is to provide an insight into the state of the Rezija dialect and its literary<br />

creativity today, as well as to problematise all factors with some bearing on<br />

the survival, development, and recognisability of this rich cultural heritage.<br />

It is worth noting that the presentation coincides with the 25 th anniversary<br />

of the Rezija Cultural Society, Rozijanski dum.<br />

Rezija na Vilenici<br />

Festival <strong>Vilenica</strong> že tradicionalno posveča veliko pozornosti literarnemu<br />

ustvarjanju v manjšinskih, narečnih ter drugih manjših<br />

in praviloma manj poznanih jezikovnih skupinah. Po predstavitvi<br />

beneškoslovenske in porabske književnosti ter literarne ustvarjalnosti<br />

slovenske manjšine na Hrvaškem bo <strong>Vilenica</strong> 2008 posebno<br />

pozornost namenila rezijanščini in besednemu ustvarjanju v njej.<br />

Prvi sklop prireditev bo potekal v okviru rednega programa<br />

23. Vilenice, in to v soboto, 6. 9., v okviru literarne matineje na<br />

gradu Štanjel, ko bomo po uvodnih predstavitvah Mateja Šeklija<br />

in Roberta Dapita prisluhnili branju pesnikov Silvane Paletti in<br />

Renata Quaglie; drugi del, okroglo mizo, pa pripravljamo po<br />

uradnem festivalskem programu, v četrtek, 2. 10., ob 11. uri v<br />

Ljubljani. Na razpravi, ki jo bo vodil Matej Šekli, bodo sodelovali<br />

Roberto Dapit, Milko Matičetov, Luigia Negro, Silvana Paletti in<br />

Han Steenwijk. Moderator okrogle mize bo s svojimi sogovorniki<br />

razpravljal o sociolingvističnem položaju Rezijanov in o besednem<br />

ustvarjanju v dolini Rezije (Videmska pokrajina, dežela<br />

Furlanija - Julijska krajina, Italija) danes.<br />

Kot je zapisal Matej Šekli v konceptu razprave: »Rezijanščina<br />

genetolingvistično spada med koroška slovenska narečja, na osnovi<br />

slušnega vtisa pa jo sedaj uvrščamo v primorsko narečno skupino.<br />

Sociolingvistično je za govorce rezijanščine tradicionalno značilna<br />

večjezičnost. Ti namreč v zasebnem medsebojnem sporazumevanju<br />

uporabljajo svojo materinščino, tj. rezijanščino, v javnem položaju<br />

dominantni uradni jezik Republike Italije, tj. knjižno italijanščino, v<br />

stikih z zahodnimi sosedi pa tudi furlanščino. Slovenskega knjižnega<br />

jezika praviloma ne poznajo. Opisano jezikovno stanje je posledica<br />

predvsem političnoupravne ločenosti Rezije od osrednjeslovenskega<br />

prostora v preteklosti. Posledično so Rezijani na osnovi svojega<br />

narečja izoblikovali poseben rezijanski pokrajinski/krajevni knjižni<br />

jezik (katerega kodifikator je nizozemski jezikoslovec Han Steenwijk).<br />

Rezija je v širšem slovenskem prostoru znana po bogatem ljudskem<br />

slovstvu (npr. zbirka ljudskih pesmi Rožice iz Rezije, 1972; zbirka<br />

živalskih pravljic Zverinice iz Rezije, 1973; oboje izdal Milko Matičetov),<br />

ki se mu pridružuje avtorsko besedno ustvarjanje, v okviru katerega<br />

so širše odmevne predvsem pesniške zbirke (npr. Renato Quaglia,<br />

Baside, 1985; Silvana Paletti, Rozajanski serčni romonenj, 2004).«<br />

Namen celotne predstavitve, ki jo pripravljamo v sodelovanju z<br />

Matejem Šeklijem, je omogočiti vpogled v stanje rezijanskega<br />

narečja in besedne ustvarjalnosti v današnjem času in problematizirati<br />

vse tiste dejavnike, ki tako ali drugače vplivajo na obstoj,<br />

razvoj in prepoznavnost te bogate kulturne dediščine. Kot zanimivost<br />

velja omeniti, da predstavitev sovpada s 25-letnico kulturnega<br />

društva iz Rezije Rozijanski dum.

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!