Kres v pristanu - Shrani.si

KRES V PRISTANU
Vieni qui = pridi sem.
104
BESeDA
·e zmeraj je bila ob oknu in gledala ven. Obraãala je
hrbet razredu. A tedaj je hrup nenadoma splahnil in
uãenci so posedli po klopeh. In bilo je, ko da preizku‰ajo
novo nakano in se bo vsak hip vzdignil ‰e glasnej‰i hrup.
Zato se ona ni zavedla, da je stopil uãitelj v razred.
»Pej no sèm, Danilo,« je rekla. Morebiti je mislila na
luãi, ki gorijo na ãolnih pod velikimi senãniki kakor pod
‰irokimi klobuki in takó prevarajo ribe.
Uãiteljeva roka je pogladila lasé ob desnem sencu.
ârni in trdo zlepljeni lasje, svetli ko katran. Pod nosom
tenke, o‰iljene brãice. V gumbnici zlat znak s snopom iz
palic in s sekiro med njimi.
V oãeh se mu je utrnilo.
»Giulia!«
Obrnila se je poãasi, ko da ji je preseneãenje vzelo vso
moã. Pogledala je uãitelja, nato klopi, ki so zadrÏevale
dihanje; samogibno je spodvila spodnjo ustnico in jo
nalahko stisnila z majhnimi zobki.
»Giulia!« je spet jezno poklical, a s tem imenom, se
zdi, ne kliãe nje, ampak deklico, ki so jo izroãili nji v varstvo
in jo je ona po nemarnem izgubila. Zadaj pa je odprto
okno velik okvir praznine njeni postavici.
»Vieni qui,« je rekel in njegove oãi so se nabreknile.
Julka se je premaknila, a tedaj so jo razburjeni prsti Ïe
drÏali za uhelj.