Kres v pristanu - Shrani.si

KRES V PRISTANU
BESeDA
priãana, da sta si druÏici, ker je bila zvlekla Rudija iz
sobe.
»Klada pijana,« je zamoljala. »Slike pa je le izteknil,
slike! A?«
Polagala jih je na posteljo vse lepo v vrsti kakor Ïena,
ki bo razbrala sreão iz vrste kart. Orumenele slike, na
vseh ista naga vlaãuga, s ãrnimi nogavicami do kolen,
sedi na robu divana, pred njo mo‰ki —
»To so ti slike, a?«
Do tistega hipa si ne bi bila nikoli mislila, da so take
slike na svetu.
»Vsi razni naãini, he he he!«
Sedela je ob nji in dim, ki ga je buhnila iz ust je zaudarjal
po vinu; ko se je reÏala, jo je presunilo, da bi bila
z udarcem pometla slike s postelje, pahnila Fani proã, a
tisti hip se je zanjo ãas ustavil. Okno je bilo odprto, ko
da je zloãinec u‰el skozenj, in Fani je bebasta in niã ne
sluti, kaj se je zgodilo. Da, pomislila je na mater in zdelo
se ji je, da je mati nehala dihati. V sobici onstran kuhinje
je, vendar ko da jo je sli‰ala, ko je izdihnila.
»Vse to prinese iz tovarne,« je skoraj v snu mrmrala
Fani. »Vse to prinese meni. Samo meni.«
Cigareta ji je tlela prav ob ustnicah, in ko ji je ogorek
padel na posteljo, je udarila po njem, da je zletel na tla.
Ko je potem Fani leÏala vznak na svojem leÏi‰ãu, je
vstala in zaprla okno, ãeprav je bilo vroãe. Ko da smrãi
175