Kres v pristanu - Shrani.si

KRES V PRISTANU
BESeDA
avtomobilom, da bi pri‰li zraven. Obkolili so jih in plezali
nanje in grabili gasilcem cevi iz rok.
»Eia, eia, eia — alalà!« so kriãali in noreli in vse naokoli
je bilo zmeraj veã ljudi. Ves Trst je gledal visoko
belo hi‰o, ki je imela zublje na vseh oknih. Plameni kakor
ostri jeziki, kakor rdeãe zastave. In Evka se je ti‰ãala
k Branku, ker v veliki hi‰i so bile zraven zubljev tudi postave
na oknih in ena je pravkar stopila na okno in
hu‰knila mimo rdeãega jezika, ki je oblizoval okno. In
Evka se je stresla in tudi Branko se je ti‰ãal k nji. »Eia,
eia, eia — alalà!« so peli moÏje s ãrnimi fesi, a gasilci so
vseeno razvijali dolge cevi in mnoÏica se je razmikala. In
curki so brizgali visoko in so bili cvileãi, peketajoãi vodometi
sredi ‰krlatnega veãera. ârni moÏje pa so vpili in
rajali kakor Indijanci, ki so privezali Ïrtev h kolu in zanetili
pod njo ogenj. Rajali so z manganeli in s sekirami
v rokah.
Tedaj je sekira presekala gasilcu cev in curek se je
ustavil visoko v zraku kakor bezgov cvet, ki ga ogenj
zlati. Potem je cvet padel in iz presekane cevi v gasilãevih
rokah je vrela voda kakor iz Ïile kri.
Redarji so potiskali ljudi nazaj.
»Alo nazaj, alo nazaj,« so pravili.
ârni moÏje pa so ‰e bolj plesali.
»Svinje,« je rekel moÏ v gneãi.
61