Kres v pristanu - Shrani.si

KRES V PRISTANU
BESeDA
Takó jo je skoraj prisilila, da je ‰la. O saj, Ïelela si je na
Kras seveda, posebno zaradi mame, samo Fani se je
bala.
In Fani ni bila v niãimer podobna nevesti. »Danes sva
spet prijateljici!« je kriknila. Imela je kratko zelenkasto
krilo, ki je bilo tu in tam pomeãkano; ker ji ga je bila noseãnost
spredaj ‰e bolj vzdignila, so bila njena moãna
kolena dosti bolj vidna. Skoraj ‰trlela so in nji je bilo, da
bi zbeÏala. Saj ni nikoli zavidala novoporoãenkam belih
oblek; kakor deklice, ki igrajo angelãke na odru, se ji
zdijo. A Fani. Na debelo vlaãugo, ki zveãer raca po via
Roma, je nehoté mislila. Uprla se je temu, a pomislila je
bila vendarle. Ne, tudi njene kletvine niso bile niã novega,
a prviã je bila z njo v druÏbi. In ni lahko poslu‰ati
noseão Ïeno, ki preka‰a mo‰ke, in hripavo poje. Na borjaãu
so bili, popoldan se je trudil, da bi se re‰il vroãine
in zlezel v noã. Ona se je trudila, da bi mislila na odhod.
Veãernega vlaka je ãakala, svatje pa so bili podobni
vlomilcem, ki si nekje sredi gmajne delijo plen in niã jim
ni mar, ãe bo vsak ãas pri‰la policija. Mati sedi tam med
njimi in ne vé ‰e, zakaj pravzaprav gre. Njene sive oãi se
ozirajo zdaj na levo zdaj na desno, zmeraj se ustavijo na
ustnicah tistega, ki govori. Ko da priãakuje, da ji bodo
vsak hip razloÏili vlogo, ki jo ima ona v vsem tem. Morda
bi bila na glas zaihtela, ãe bi se ne bala ljudi, ki se
hripavo zadirajo in v tujem jeziku kolnejo Boga in Ma-
183