Kres v pristanu - Shrani.si

KRES V PRISTANU
BESeDA
ga mesa ob potni srajci, ob pomeãkanih hlaãah, ob vroãiãnem
razburjenju. In si je predstavljal sebe na krmi,
kakó jo gleda in se nasmehne; se dela, ko da ni opazil
solz, ko da res misli, da je veslo orosilo njeno lice. Da,
nasmehnil bi se ji in ona bi ãutila, da sta Mangrt in jezero
spet dobra z njo, tudi ona bi se nasmehnila in pridrÏala
v novem zaãudenju vesli. Tako bi nato strãali vodoravno
iz ãolna in ãoln bi bil tedaj ptica z razprtimi
perutmi na zeleni vodi.
V mraku so ‰e viseli drobci svetlobe, a priÏgal je luã.
Idealist! In zmeraj se upré, ko ga Sreãko obsodi, da je
idealist, se upré in hkrati ãuti, da mu Sreãko ne more do
Ïivega, da ostaja nekje izven njega. A zdaj se je nagonsko,
samogibno sam obsodil. Sanjati, da bo s pogledi in
z molkom spreobrnil dekle, ki ple‰e s fa‰istom! In ali ni
idealizem, da tu v mestu i‰ãe‰ samoto pomola v noãi in
razmi‰lja‰ o bistvu Ïivljenja, o materiji in duhu, pa se ne
domisli‰ dialektike obmorskega mesta in deÏele, ki se
zaãenja v Barkovljah in je ‰e zmeraj ista pri Reziki in
onkraj Zilje? I‰ãe‰ zakone o vzroãnosti med idejo in
snovjo, pa se ne zaveda‰ Milka v sebi? Ne ãuti‰, da stvari
ne potrebujejo tvoje drobne misli, zato da bi zaãenjale
biti, ampak da so, tudi ãe ti ne prinese‰ svoje ideje vanje;
da Rezi je, da tvoji strici, tvoje tete so, ti bliÏe, Rezi bolj
daleã, a so, so vsa leta — ti pa se ne domisli‰, da mora-
231