Kres v pristanu - Shrani.si

KRES V PRISTANU
8
BESeDA
T akó je bila zdaj sama v kuhinji in luÏa se je raz‰irjala
in se razlezovala pod ‰tedilnik in pod mizo. Ne, niã
ni bila veã pre‰erna kakor prej, ko je pri‰la. Saj, Ïal ji je,
da ga je oblila. A zakaj je tak‰en. Ali mu ni kakor hãerka
vse dni dobra, vse dni skoraj suÏnja? Zakaj jo zmerja,
zakaj hodi kakor Ïandar po hodniku? Ali ne moli
vsak veãer za njim: »Vater unser, der du bist in dem Himmel?«
Da, kesala se je. Zlila je vodo vanj, a stari je brat njene
matere. Pa sivi lasje mu lezejo izpod kuãme. In je Ïalostna,
ker ima dobro srce, saj ãe ne bi imela dobrega
srca, bi Ïe zdavnaj zbeÏala.
Poãasi je ‰la po hodniku, poãasi je stopila v njegovo
sobo.
Mrak je bil v sobi, oknice so bile zaprte in samo skozi
‰pranje je prihajala svetloba na pisalno mizo. On je
stal sredi sobe, molãal, in voda je kapljala z njegove halje.
»Oprostite,« je rekla Mici.
A on je nem. Njegov obraz je spet kamnit. Kakor tedaj,
ko je pri‰el v sobo in molãe stopil na stolico in s sto-
77