Kres v pristanu - Shrani.si

KRES V PRISTANU
BESeDA
»·e si tukaj,« je rekel Lojzku, a samo takó, mimogredé,
kakor zaposlen odrasel ãlovek majhnemu otroku.
Potem spet obrne glavo in pregleduje cesto. Na desno
vse do Lloydovega stolpa. Na levo vse do ‰irokega mosta,
ki vodi cesto ãez traãnice. Îive du‰e nikjer. Bombniki
so bili opoldan nad skladi‰ãi, nad traãnicami in Ïerjavi,
zato na cesti ni ljudi. Vse mirno. Nobene nevarnosti.
A vendar Gino nenadoma trzne z glavo kakor psiãek,
ki nepriãakovano sproÏi v zrak uhlje in hitro zaniha s
smrãkom, da bi ujel pravo smer novega vonja. In kakor
psiãek v tak‰nem primeru takoj zalaja, ko da je vonj
sproÏil glas, ki je bil pripravljen v grlu, takó se Gino bliskovito
skloni ãez zid.
»StraÏnik!« je zakriãal.
»Hudiã,« je rekel Bruno spodaj in vrgel na hrbet skoraj
prazno vreão.
A Ïe vsi teãejo vzdolÏ proge, med progo in zidkom po
ozki stezi. Gino pa teãe zgoraj in straÏnik teãe za njim in
za tistimi, ki teãejo spodaj, a jih on ne more videti. âokat
je, a teãe, ker vé, da se ob ovinku zid zniÏa in se bodo
mulci skobacali nanj ter mu u‰li po gmajnicah. Teãe, ker
niti ni ‰e tam, kjer so pustili prekle na zidu, njih pa nikjer
veã. Niti Gina. U‰li so, banditi, in vlaãuge matere, ki
so jih zvalile. In si otira z roko pot s ãela. Saj ni zaradi
premoga, ko pa ti ubogi kristusi prinesejo materam nekaj
kurjave. Hudiã ga vzemi, premog! A sramota, da ti
15