Kres v pristanu - Shrani.si

KRES V PRISTANU
80
BESeDA
Prav nasproti cerkve je bila, dvorana, in sli‰ati je bilo,
kako bije ura v zvoniku, drugaãe je ·entjakobski trg ves
tih onkraj Ïeleznih zastorov, ki so potegnjeni do tal, da
ne bo nihãe motil MiklavÏa.
Takó so lepo sedeli in vse naokoli je bila tema, na
odru pa so bili angeli. Rajali so in peli, medtem ko so se
parkeljni prestra‰eni ti‰ãali v kotu. Radi bi nagajali, a
zdaj so premagani in sedijo na repih. Potem angeli niso
veã rajali, in govoril je MiklavÏ. Tedaj so parkeljni spet
pri‰li iz kota, a on jih je zapodil in ukazal angelom, naj
prinesejo velik ko‰.
In tako je zaãel klicati imena in bela brada se je premikala
na njegovih prsih kakor veveriãji rep. In otroci so
poslu‰ali in vsak je ãakal, kdaj bo pri‰lo tudi njegovo
ime.
In tako je MiklavÏ poklical Evko.
»Si sli‰ala?« ji je ‰epnil njen papá.
»Evka!« je spet poklical MiklavÏ.
»Tukaj je!« je rekel njen papá.
In tudi Branko je rekel: »Tukaj je!«
Ampak Evka se je bala parkeljnov in njen papá jo je
peljal skozi dvorano in vse naokoli so bili sedeÏi in otroci,
ki so se smejali, ker se je Evka bala. Da, ker njen papá
jo je bil vzdignil in postavil na oder. Takó so bile
samo bele luãi okoli nje in ona ni vedela, kam bi se skrila.
In tudi MiklavÏ je bil tam, jo gledal in se ji smehljal.