Kres v pristanu - Shrani.si

KRES V PRISTANU
2
BESeDA
L ojzek pa je zdaj komaj zaãel prepriãano teãi. Prej se
mu je zdelo, da nima smisla, da bi preveã beÏal, saj
se ga vse skupaj niã ne tiãe. In ‰e radovedno se je oziral,
da bi videl, kakó se takele stvari razvijajo.
»Stoj!« je zakriãal straÏnik. »Pod noge ti pokadim!« A
‰e bolj ga jezi, ker se mu zdi za malo, da loví takó drobcenega
bubca. Bi jih moral poãakati spodaj, za ovinkom.
A v nasprotno smer bi u‰li. Pol ãete straÏnikov bi bilo
treba, da bi jih lovila, roparje. Pol ãete. A ti mi ne bo‰
u‰el, tiãek mali. Le cepetaj. Kar cepetaj, ujel pa te bom
vendarle, o, pa ‰e kakó te bom ujel.
»Stoj!« je spet zakriãal.
Lojzek se je ozrl in spet stekel. Ob stopnicah, ki se
vzpenjajo na most, pa se je ustavil. Naj teãe ãez most na
drugo stran proge? Naj teãe naprej po cesti? Takrat
straÏnik sproÏi telo in stegne roko. Nato ‰e enkrat. In
njegova ‰iroka dlan mahne po zraku kakor lopata. Potem
spet. In zdaj dlan zgrabi za Lojzkovo ramo. A Lojzek
se zasukne in uide na sredo ceste.
»Grda mrha mrhasta.« Razkoraãil se je po dolgem
sredi ceste. Nato se razkoraãi poãez. A ga ne more pre-
17