Kres v pristanu - Shrani.si

KRES V PRISTANU
6
BESeDA
P lutovinasti linolej je bil rumen in gladek, da ni
sli‰ala svojih korakov, ko je ‰la skozi sobe. Vedela je,
da mora k izhodu, ker ji je bolniãarka rekla, naj odide.
Oditi kam? Krasa ni bilo veã, mesto je bilo nekje ob nji
motna podoba ulic in tramvajskih traãnic. Menda je
stopila na mokro cunjo, s katero je snaÏilka ãistila tla; v
belo obleãene postave so ji prihajale naproti in nekako
ob robu zavesti je ãakala, da se bodo ustavile ob nji in ji
povedale. Kaj? A vse, ko da so seji ognile. A jokati ni
mogla, ne, ni mogla in ni mogla.
Ko je bila na vrtu, pa jo je nekdo prijel pod pazduho.
Drago. Samo dva tedna je bilo, kar sta se spoznala na
tajnem ‰tudentovskem izletu. In hitro se je spomnila,
kako je rekel, da je medicinec in da hodi vsak dan v bolni‰nico.
»Rada bi jih videla,« je rekla.
In sta molãe ‰la in Drago jo je ves ãas drÏal pod pazduho,
kakor da stopata za pogrebom. Hkrati pa je za hip
bilo, da je tudi ona visoko‰olka, medicinka. Da, a mislila
je na mamo. In na Fani, ki je ‰e punãka in jo ponoãi stra-
‰i Orient-ekspres. In kakó si menca oãi. In skoraj na jok
ji gre. Sedita na postelji, kakor da sta se ustra‰ili ãrnega
197