Kres v pristanu - Shrani.si

KRES V PRISTANU
218
BESeDA
no njena dlan v njegovi dlani. Nato je harmonika utihnila
in razvezala pare.
Tedaj ji je rekel: »Hvala.«
»Vidi‰, da Ïe zna‰!« je vzkliknila. »Vidi‰!«
VraÏji labirint, si je rekel in hodil po sobi od okna do
vrat. Labirint! In zdaj, kaj ãaka? Da se veãer stemni, da
bo morje pepelnato? Da bo v mraku nehal biti raztele-
‰en, da bo Emilio nehal preÏati na Milka, Milko nehal
odrivati Emilia? Da, morda more tema, ki zdruÏi morje
in breg, strniti tudi njega v eno samo podobo o samem
sebi. Zate se bom uãil, je rekel Reziki, ko mu je za vrhom
ponudila ustnice kakor v sporazum. Sedela sta na Ojstrniku
in globoko pod njima je bila dolina. In je bila Zilja
v njenih oãeh, ko so bile njene oãi ob njegovih oãeh; in
spet so bile Zilja, ki se skrije za bregom, ko je sklopila
veke.
Zanjo se bo uãil? Da, ker tedaj se je zdelo takó. Kakor
dijak, ki obljublja oãetu in materi, da se bo uãil in jima
napravil veselje! Zaradi plavih kit in modrih oãi spremeniti
tok Ïivljenja? A je vendar jasno, da ni bilo zaradi nje,
ampak je obljubljal sebi, Milku v sebi. Kak‰nemu Milku
v sebi! Kje je ta Milko? ali ga ãuti? ali ga samo sluti? ga
potrebuje? Ne, ne, predvsem zaradi nje je bilo. In zdaj
naj bo zaradi enega dekleta Milko! Milko tudi za vse