Kres v pristanu - Shrani.si

KRES V PRISTANU
226
BESeDA
»To ne spada v katalog protifa‰istiãnega ãloveka, kaj?
To so postranske stvari?«
In spet je odrinil vrata kupeja in obstal med vrati, ko
da bo spet od‰el v noã, iz katere je pri‰el, k dedom, od
katerih je pri‰el.
»Seve, ti nisi fa‰ist, a jaz sem kriv, ker sem dal du‰ka
svojim mislim na na‰i planini!«
Potem je zamahnil z roko.
»In jaz sem zato krivec zdaj! Jaz se vozim zdaj s svojim
sodnikom v kupeju!«
Potegnil je vrata in jih s silo zaprl in se spojil s temo
hodnika. Ali se je bil umaknil zato, da bi bil odslej prepad
med njima? Ne, ne, obadva sta bila vsak s svojo
ostrino v prsih; on zato, ker ni ‰e na toãki, na kateri je
Sreãko Ïe; zato ker bi lahko bil, a in; bi moral biti, pa ni.
In zato, ker je Rezikino draÏenje Ïe postalo draÏenje, ki
si ga sam goji. Sreãko pa zato, ker vidi njega, Milka, takega,
kakr‰nega sam sebe Milko ne more videti; razdvojenega
in ujetega v past, ki je ni priãakoval. Strupen je,
ker je Ïe odrasel in zrel ob njem, ki je zapredena ‰trena,
nesreãen labirint. Nisi fa‰ist? Prav, vendar ti ni jasno, da
je ‰e fa‰izem v tebi, ker si ‰e Emilio, medtem ko si zame
Milko, za Rezi Milko, za svojo mater Milko. Ali nisi za
svojo mater Milko?
In ta muãna slutnja je prihajala iz noãi v drveãi vlak;
vozovi so se podili po ravnini, on pa je bil ‰e zmeraj