Kres v pristanu - Shrani.si

KRES V PRISTANU
BESeDA
In prav zato morda hoãe ponosno umreti, kakor sta se
veliãastno potopili vojni ladji Tegetthoff in Wien v zalivu
pred hi‰ami. A oni so otroãaji in o vsem tem niã ne vejo,
hudi pa so nanj, ker je takó zoprn, da kriãi na Mici kakor
na deklo in se ona potem joãe. ârno kuãmo ima na
glavi in sivi lasje mu strãijo izpod nje. Kot azijski sveãenik
je v rjavkasti halji, v brezpetnikih in s kuãmo. In
zmeraj je nekje skrit in hkrati vendar priãujoã v temnem
kotu hodnika, v senci za vrati ali v mraku mrzle spalnice.
Vendar, kak‰enkrat gre po penzijo in Mici jih pelje v
njegovo sobo. Postelja v kotu, omara, pisalna miza med
dvema oknoma. V vsem pa polmrak kakor v njem, ki ga
zdaj ni. In morebiti je Mici veãkrat potrta prav zaradi
tega mraku. Ne toliko zaradi kleãanja in molitvic vsak
veãer, ampak bolj zato, ker v tistem mraku ni dvajsetletno
dekle kakor druga dekleta in otoÏno gleda na delavce,
ki se umivajo pred mehaniãno delavnico. Od januarja
do decembra suÏnja staremu sveãeniku, od jutra
do noãi, iz dneva v dan mladost, ki se odteka ob strogi
trohnobi z velikim nem‰kim molitvenikom v rokah.
»Dajte, Mici, povejte!« so jo prosili. A ona je tisti dan
molãala in sklanjala glavo nad ‰ivanje.
45