Kres v pristanu - Shrani.si

KRES V PRISTANU
158
BESeDA
A umiril se je, ko da so dekleta spet zapela in je njihova
pesem premagala oljnato lavo. Dekleta na koru, dekleta
z rumenimi lasmi; in on sedi za harmonijem in
lasje deklet migotajo vse okoli njega, di‰ijo po pomladnem
gozdiãu, ki je zelen, ves zelen. Rumeni lasje, rumeni
in topli kakor lipa na vrtu. Tudi za‰umijo kakor lipove
vejice. Tudi zadi‰ijo. In velika lipa vsa mehko ‰umlja
in mlad fant pleza skozi veje na vrh. Kakor veverica je
hiter in moãan vonj je vsepovsod. Lipovo cvetje di‰i, ko
da kuha sonce Ïlahtni med. Fant pa se vzpenja in vzpenja
in listiãi se osipajo z vej in kroÏijo v sladkem vonju
kakor rumeni lijaki nevidnih letalc. Fant pleza in drÏi v
roki prapor in prapor se vleãe med vejevjem za njim.
Zdaj je fant na vrhu in veter ga vsega ovija v zastavo, a
Ïe se je izmotal iz nje, privezal jo bo in vsak hip bo zaplapolala
v vetru. Tedaj zahre‰ãi veja in mlado telo zdrkne
vznak skozi veje in za njim se loví skozi veje tribarvna
mavrica; vsak hip bo tre‰ãila mlada repatica na zemljo
—
»Oh!« je zastokal.
»Lojze, ãuj Lojze!«
A on je ni sli‰al. Zato se je sklonila, poloÏila ãelo na
njegovo vzglavje in zaihtela. Sama je bila v mali bolni‰ki
sobici; pred sobnimi vrati pa je stala straÏa.