Revija za zdrav življenjski slog - Naša lekarna

junij/julij/avgust 2013 | www.našalekarna.si
17
Tourettov sindrom
Tourettov sindrom je nevrološka motnja, pri
kateri gre za napake v normalnem delovanju
možganskih celic, ki vplivajo na posameznikovo
funkcioniranje. Največkrat se izrazi s tiki,
to so kratki in hitri, nenadni in neprostovoljni
gibi, ki se (pre)večkrat zaporedoma ponavljajo.
Ločimo motorične tike (mežikanje, prikimavanje,
pačenje, skomigovanje, trzanje na
območju prsnega koša in rok, premikanje rok,
redkeje nog) in vokalne tike (kašljanje, cmokanje,
žvižganje, cviljenje, izrekanje besed,
stavkov). Sindrom se kar tri- do štirikrat pogosteje
pojavi pri moških kot pri ženskah. S Tourettovim
sindromom se pogosto povezujejo
motnje pozornosti in hiperaktivnost. V vseh
ostalih pogledih so posamezniki s Tourettovim
sindromom povsem običajni ljudje.
Najprej so me zdravili s pomirjevali, ki
so sicer rahlo izboljšala moje težave, vendar
mi niso ustrezala. Všeč mi je namreč
Sicer
pa sem se sprijaznil s tem, da
pač imam to bolezen in z njo
živim. Zavedam se, da mi v bistvu ni hudega.
Vseeno si zelo želim, da nekoč ne bi več imel
teh težav, da bi živel sproščeno. Rad bi štiri
ure skupaj sedel na kavču brez odvečnih misli.
bilo, da sem hiperaktiven in da počnem
veliko stvari. Ta zdravila pa mi tega niso
omogočala, zaradi stranskih učinkov so
me ovirala v življenju. Če bi mi res zelo pomagala,
bi mogoče nadaljeval z jemanjem,
a bolje je bilo morda za pet odstotkov. Ves
čas sem bil zaspan, nič ni bilo iz mene …,
zato sem se skupaj z mami odločil, da bom
zdravljenje opustil.
Vendar so se moje težave med puberteto
zelo poslabšale. Poskusili smo z alternativnimi
oblikami zdravljenja, recimo z
akupunkturo, pa ni nič delovalo. Za resno
medikamentozno zdravljenje se nisem nikoli
odločil, ker me je oviralo pri številnih
stvareh, ki sem jih počel. Poskusil sem
samo pomirjevala in antidepresive, te jemljem
še zdaj. Z njimi mi je malo lažje,
lažje shajam z vsem. Pomagajo mi ravno
toliko, da malo omilijo stresne situacije in
ti cikli slabega počutja niso tako grozni,
kot bi lahko bili. Še vedno pa gre za samo
rahlo izboljšanje.
Vse ostalo je seveda v glavi. Moje počutje
je zelo odvisno od tega, v kakšni situaciji
sem. Zdaj je zame kar stresno obdobje,
saj kot študent v Ljubljani sam skrbim
zase. Rad bi zlezel na zeleno vejo in nadoknadil
zamujeno, vendar se mi ves čas zdi,
da zaostajam. Veliko stvari iz preteklosti
moram še urediti in tu mi antidepresivi
olajšajo situacijo.
Kako si obvladoval svoje težave,
povezane s sindromom, v puberteti, ki je
že sama po sebi občutljivo obdobje?
Posebno v tistem obdobju sem imel izredno
srečo, ker sem imel starša, ki sta me
sprejela in me podpirala. Mislim, da mi je
bilo breme Tourettovega sindroma s takimi
starši veliko lažje. Saj so bila tudi težka
obdobja – ko zdaj gledam nazaj, kar ne
morem verjeti, koliko smo dali skozi. Bila
so obdobja, ko sem jokal in trpel, nisem se
mogel učiti … Hodil sem na športno gimnazijo
in včasih je bilo res težko. Mami je
vedno našla toplo besedo, da sem nekako
»fural« dalje. Pomagalo mi je tudi ukvarjanje
s športom, treniral sem smučarske
skoke. S tem sem se zamotil in mi je bilo
lažje. Težko je bilo predvsem takrat, ko
sem bil sam doma in sem se moral učiti.