Revija za zdrav življenjski slog - Naša lekarna

junij/julij/avgust 2013 | www.našalekarna.si
33
Poletna priloga
družbenosocialnim, kulturnim in ekonomskim
okoljem, temveč tudi z drugačnim mikrobiološkim
okoljem. Izpostavljeni so nalezljivim
boleznim, ki so v njihovem domačem
okolju zelo redke, so bile izkoreninjene ali pa
jih nikoli ni bilo.
Potovalna driska je najpogostejši zdravstveni
problem potnikov, ki potujejo v manj
razvite predele sveta. Približno tretjina (20–
50 %) popotnikov v tropskih krajih zboli za
nekajdnevno drisko.
Najpogostejši vir okužbe je hrana (muhe,
nečiste roke pripravljalca, nečiste površine,
naše umazane roke). Prav tako so lahko
vir okužbe kocke ledu, saj zamrzovanje
samo zmanjša število bakterij v vodi, ne uniči
pa jih povsem. Tudi močne žgane pijače v
nasprotju s splošnim prepričanjem ne preprečijo
okužbe. Tako v ambulanti pri popotnikih
s potovalno drisko večkrat slišim komentar:
»Pa tako sem pazil/-a, da sem vsako
jutro spil/-a nekaj brinovca …«
»Prekuhaj, prevri, olupi ali pusti«
Temelj zaščite je strogo upoštevanje nasvetov
glede prehrane in higiene (izogibanje
uživanju hrane, ki ni kuhana ali ni sveže pripravljena
– solate, surova zelenjava, neolupljeno
sadje, redno umivanje in razkuževanje
rok …). Priporočila glede hrane najbolje
opisuje izrek »Cook it, boil it, peel it or leave
it« oziroma »Prekuhaj, prevri, olupi ali pusti«.
V tropskem podnebju obstaja zaradi višjih
temperatur nevarnost dehidracije. Treba je
uživati dovolj tekočine, tudi če nismo žejni.
Pomembna je zaščita pred malarijo, saj
lahko ima bolezen zelo hud potek s smrtnim
izidom, še posebej, če ne jemljemo antimalarične
profilakse.