Odvetnik - Odvetniška Zbornica Slovenije

Odvetnik 50 / december 2010 Članki
13
prioritete na področju pravosodja, svobode in varnosti za
naslednjih pet let.
Leto 2009 je bilo zelo dejavno, saj so ga zaznamovale številne
institucionalne spremembe na ravni EU, kot so ponovna
izvolitev Evropskega parlamenta, reorganizacija
Evropske komisije z ločenim ministrstvom za pravosodje,
spremembe na področju temeljnih pravic in državljanstva,
za kar se je CCBE zavzemal že od leta 2003, in uveljavitev
Lizbonske pogodbe. Leto 2010 je enako pomembno,
saj ves ta razvoj že prinaša rezultate, kar zahteva stalno pozornost
in sodelovanje CCBE. To vključuje tudi področja,
pri katerih ne gre toliko za zaščito interesov odvetništva ali
pravosodja, ampak bolj za sodelovanje, na primer pri razvoju
e-pravosodja, pri katerem je CCBE zelo aktiven, ali za
nudenje strokovnega znanja, na primer pri prizadevanjih za
razvoj evropskega pogodbenega prava ali pri iniciativah na
občutljivih področjih družinskega ter dednega prava in arbitraže
(določitev smernic za odvetnike kot arbitre).
Za CCBE je pomembno, da so vse zakonske iniciative na
ravni Unije usklajene s temeljnimi pravicami, določenimi
v Listini EU o temeljnih pravicah, ki je zdaj pravno zavezujoč
akt. To bo nedvomno okrepilo vlogo CCBE kot psa
čuvaja pri spoštovanju vladavine prava.
Hkrati pa CCBE skupaj s sodniki in registrarji analizira
novosti pri pristojnostih in pravilih sodišč EU z namenom
doseganja boljše in hitrejše pravosodne administracije,
ne da bi s tem vplivali na kakovost odločanja.
Delovanje CCBE je torej kompleksno in temeljito ter se
še naprej razvija na pogostih sestankih številnih odvetniških
strokovnjakov iz vseh evropskih držav. Nekateri odvetniki
morda res ne vidijo vsega truda, ki je vložen v delovanje,
kljub temu pa tudi njim brez dvoma prinaša veliko
koristi.
Prevedel: Uroš Dolinar
Mirko Bandelj
Odvetništvo med spoštljivostjo in dolžnostjo
»Vsak si zasluži pošten postopek in pravno državo bomo imeli samo takrat, ko bodo stranki na voljo vse možnosti, ki jih
zagotavlja ustava.«
dr. Peter Čeferin, Svet na kanalu A, 24. november 2010
»V Sloveniji nam manjka spoštljivega odnosa do državnih institucij na splošno.«.
dr. Danilo Türk, STA, 24. november 2010
Dve izjavi izjemnih, vsega spoštovanja vrednih mož. Obe vsebinsko bogati in čeprav nobena posebno
nova, še kako aktualni za sedanji politični, predvsem pa pravni položaj v Sloveniji. Predsednikova
postavlja v ospredje državo in njene institucije, kolegova pa človekove pravice, obe pa sta bili izrečeni
ob istem dogodku. 1 In z vsebino obeh se kaže globoko strinjati.
1
Odvetnik naj pri svojem delu varuje ugled sodišč in oblastnih
organov. Dolžan je tudi krepiti zaupanje javnosti v
njihovo delo. Tako nam veleva prvi odstavek 18. člena
naše stanovske etike. Na to odvetniki radi pozabljamo, saj
imamo pogosto priložnost spremljati izjave kolegov, ko
zlasti v kazenskih zadevah, verjetno spodbujeni z neprimerno
in nezakonito medijsko obravnavo svojih strank s
strani državnih organov, skušajo z diskreditacijo teh organov
in njihovega dela popraviti od javnega linča okrnjen
ugled svojih varovancev.
* Članek je bil v skrajšani različici (brez opomb) sicer objavljen že 3. decembra
2010 v Delu (str. 6). V uredništvu pa smo presodili, da z opombami pomeni
bistveno večji prispevek k aktualni problematiki slovenskega odvetništva, zato
smo se odločili za objavo v tej jubilejni številki Odvetnika.
1
Nekdanja »desna roka« predsednika vlade Boruta Pahorja Simona Dimic se
po nasvetu odvetnika dr. Petra Čeferina ni udeležila zaslišanja pred protikorupcijsko
komisijo dne 24. novembra 2010.
Namen tega zapisa ni obsojati takšnega obnašanja kolegov,
čeprav ga ne odobravam in ni v skladu z odvetniško
etiko. Opozoriti pa želim, da se je nesprejemljivemu
ravnanju državnih organov v bran pravne države
treba zoperstaviti s pravno korektnimi sredstvi, pa
tudi stanovsko organizirano.
Ustava v 137. členu odvetništvo opredeljuje kot del pravosodja.
To pa kljub nekaterim opaznim premikom na bolje
drastično izgublja v razmerju do drugih dveh vej državne
oblasti, zlasti izvršilne. 2 V javnosti vlogo sodišč s spornimi
marketinškimi potezami, pa tudi z dejansko povečano
učinkovitostjo, prevzemajo organi pregona, sodišča, ki
2
Primerjaj članka Ude, L.: Uveljavljanje sodstva in medijev, PP, št. 40-41/2010,
in Ljubimski, J.: Uradovanje ali sojenje, PP, št. 46/2010.